Prosti radikali mogoče ne povzročajo staranja

Trenutno sprejeta teorija predpostavlja, da je staranje v veliki meri posledica škodljivega delovanja prostih radikalov (to so kemijske vrste, ki imajo en nesparjen elektron na valenčni lupini), ki v telesu povzročajo oksidativni stres. Nastajajo predvsem v mitohondrijih iz kisika kot stranski produkt nepopolnega dihanja, če se iz takšnega ali drugačnega vzroka kisik ne uspe povsem reducirati do vode, ampak obvisi kot peroksidni, superoksidni ion, radikal ali kaj podobnega. Na tej teoriji sloni večina reklam, ki propagirajo antioksidante, ki da pomlajujejo organizem in pomagajo odpravljati zaradi prostih radikalov nastalo škodo.

Znanstveniki z Univerze McGill v članku A Mitochondrial Superoxide Signal Triggers Increased Longevity in Caenorhabditis elegans, ki je objavljen v odprti znanstveni reviji PLoS Biology, spodbijajo to hipotezo. Povsem jasno je, da se število prostih radikalov s staranjem povečuje, a ni znano, kaj je vzrok in kaj je posledica.

Siegfried Hekimi in Ven Jang sta mutirane valjaste črve Caenorhabditis elegans (okvarjena so imeli dva kompleksa v dihalni verigi, tako da so tvorili več prostih radikalov) izpostavljala herbicidu Paraquatu, ki povečuje koncentracijo prostih radikalov in je tako strupen, da je v Evropski uniji celo prepovedan. Znanstvenika pa sta odkrila, da so izpostavljeni črvi živeli 60 odstotkov dlje od tistih v kontrolni skupini. Še bolj zanimivo se je primerilo ob dodatku antioksidantov, ki so življenjsko dobo črvov zopet skrajšali za 40 odstotkov. Hekimi zato pravi, da je staranje zapleten proces, ki ga pavšalna teorija, ki enostavno okrivi proste radikale, ne pojasnjuje zadovoljivo. Še več, dodaja, mogoče so prosti radikali odgovor telesa v boju zoper staranje (aktivirajo ekspresijo genov za popravljalne mehanizme), tako da je uživanje antioksidantov brca v temo.

Kakorkoli že, za odkritje odgovora, kaj povzroča staranje, bo potrebnih še mnogo dodatnih raziskav, saj trenutne niso skladne, zaključujeta.