Ministrstvo za šolstvo in šport želi prosto dostopne šolske učbenike

V medijih je bilo te dni zaslediti kritike na račun Ministrstva za šolstvo in šport, ki se je odločilo spremeniti prakso pri nakupu šolskih učbenikov. MŠŠ namreč po novem od založnikov želi avtorske pravice za e-gradiva in e-učbenike odkupiti enkrat za vselej in za vse primere. E-gradiva bi nato dali v brezplačno uporabo vsem, prav tako pa bi lahko učitelji (ali kdorkoli drug) ta gradiva tudi sami dopolnjevali.

To je seveda zelo zmotilo založnike. Po poročanju Financ se jim namreč "ne zdi normalno, da bi morali za e-gradiva ali e-učbenike prodati avtorske pravice državi enkrat za vselej in za vse primere".

Založniki so zato naročili raziskavo o tem, koliko učitelji sploh uporabljajo učna e-gradiva in koliko so le-ta stala. Kljub temu, da je MŠŠ doslej financiralo 139 učnih e-gradiv, je raziskava učitelje spraševala samo o uporabi 9 e-gradiv, pri čemer se je za pet izmed njih izkazalo, da jih ne uporablja nihče. Iz tega so sledile špekulacije, da učitelji e-gradiv večinoma sploh ne uporabljajo, pa čeprav na MŠŠ pravijo, da je ena izmed glavnih ovir pri uporabi e-gradiv v šolah status tega gradiva, saj se ne potrjuje tako kot tiskani učbeniki.

Kljub temu, da se založniki doslej večinoma niso potegovali na razpisih za pripravo e-gradiv - predvsem zato, ker želijo zadržati avtorske pravice - pa bi bili v prihodnje pri e-gradivih pripravljeni sodelovati, vendar le v primeru, da bi MŠŠ oz. šole za uporabo plačevale licenčnino.

Ideja, da bi bilo znanje prosto ali vsaj čim širše dostopno se jim zdi škandalozna in skoraj tako bogokletna kot uporaba Linuxa v javni upravi. Rok Kvaternik, regijski direktor založbe Klett Verlag, je za Finance izjavil: "Škandalozno je dejstvo, da tudi zdajšnje ministrstvo nadaljuje prakso trajnega odkupa e-gradiv brez poprejšnjih analiz dosedanjega popolnega poloma in očitno celo razmišlja o trajnem odkupu v primeru razpisa e-učbenikov. Tega ni nikjer v svetu, kaj šele v razvitih članicah Evropske unije. To je tako, kot bi hoteli odkupiti v trajno last odprto kodo za Windows.".

Zanimivo pa je, da so raziskavo založnikov precej nekritično povzeli tudi novinarji Dnevnika in Financ. Pri slednjih so celo mnenja, da trajen odkup avtorskih pravic pomeni, "da avtor nima več obveznosti, ko enkrat izroči izdelek" (le kakšne obveznosti ima pri omejenem odkupu avtorskih pravic?).

Vsekakor se je mogoče strinjati, da je so e-gradiva stala kar precej, morda so celo bistveno predraga, in da bi bilo verjetno sredstva mogoče porabiti bolj racionalno. Dejstvo pa je, da ideja o prosto dostopnih e-gradivih in učbenikih nikakor ni slaba novica. Razen seveda za založnike.

Bralce vabimo tudi k branju sijajnega eseja Pravica brati, izpod peresa (tipk) Richarda Stallmana, ki problem zaklepanja izobraževalnih vsebin prikaže v nekoliko drugačni luči.