Nemški šolski trojanec

Prikrito in/ali prisilno nameščanje spyware-a je zgleda ta hip najbolj vroča metoda za lovljenje nepridipravov v Nemčiji. Svojega Bundestrojaner light ima policija in naj bi se po zagotovilih javnosti in ustavnemu sodišču uporabljal samo za prestrezanje računalniških voip komunikacij, ker so te šifrirane in jih je zato mogoče nadzorovati zgolj pri njihovem viru ali ponoru - na računalniku (koncept Quellen-TKÜ). Analiza znanega nemškega hekerskega kluba CCC, o kateri smo pisali pred mesecem dni, je sicer pokazala, da trojanec ni omejen na nadzor skypa, ampak omogoča celokupen nadzor nad računalom in še to obenem tako šlampasto, da lahko kontrolo prevzamejo celo osebe zunaj policije. Zdaj pa nas je presenetila objava pogodbe med nemškimi založniki šolskih učbenikom in oblastmi, ki daje prvim pravico namestitve programa za odkrivanje 'plagiatov' (beri: piratskih kopij) na šolskih računalnikih.

Gre za krovno pogodbo med založniki in kolektivnimi organizacijami za upravljanje avtorskih pravic na eni strani in kulturnimi ministri vseh nemških zveznih dežel na drugi. Glavni predmet pogodbe je plačevanje nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje avtorskih del za potrebe pouka, pri čemer je mišljena raba odlomkov v čitankah in učbenikih, deljenje fotokopij iz člankov oz. knjig, uporaba avdiovizualnih in multimedijskih vsebin. V zameno za to uporabo se plačujejo nadomestila, samo letos 7.3 milijona evrov, v prihodnjih letih pa že blizu 10 milijonov evrov (podatki za Slovenijo so skopi - zavod ZAMP je l. 2007 zbral 15 tisočakov). Do sem recimo vse lepo in prav, potem pa je tu 4. odstavek v 6. členu pogodbe, ki gre nekako tako (prev. in op. p.):

Vse šole, tako javne kot zasebne, se zavezujejo, da bodo založbam na njihove stroške dovolile namestitev programske opreme za odkrivanje plagiatov (nem. Plagiatssoftware) na svoje računalnike. Namestitve se - ob upoštevanju tehničnih zahtev in zakona o varstvu osebnih podatkov - izvajajo enkrat letno, in sicer na minimalno 1% vseh šol, pri čemer bodo te šole izbrane v dogovoru z založniki in na podlagi dosegljivih statističnih podatkov. Namestitve se bodo začele po pripravi zadevne programske opreme, a ne prej kot v drugi polovici šolskega leta 2011/12.

Uradno bo nameščeni program lovil učitelje, ki v dobro svojih učencev preveč zagnano uporabljajo avtorsko zaščitena dela. Sicer naj bi spoštoval vse potrebne zahteve po zakonu o varstvu osebnih podatkov, vendar je pogodba glede tega tako zelo skopa, da ji je kar težko verjeti (sploh v luči policijskega trojanca, ki dela prav vse tisto, za kar so predstavniki policije in notranjega ministrstva pred najvišjim sodiščem v državi prisegli, da ne bodo počeli). Tako ni izključeno, da ne bo nadziral samo rabe učnih gradiv, ampak bi lahko mirno iskal tudi druge piratske vsebine - popularno glasbo, filme, ebooke - ker pač vemo, da so šole in univerze leglo piratstva. Tudi ni določeno, kako bodo uporabo omejili zgolj na učitelje, ker jim pogodba pač ne daje pooblastila, da nadzirajo učence. Dalje ni jasno, komu, v kakšni obliki ter kako varno se bodo ugotovitve prenašale k založnikom, ter kdo bo vse to skupaj nadziral in požegnal.

Ne bi bilo pretirano presenečenje, če bi se ta Plagiatssoftware izkazal kot trojanec (tuje) založniške industrije, s katerim bi pod pretvezo nadzora rabe učnih gradiv dejansko zbirali "dokaze" o stopnji piratstva po šolah, morda za namen kakšnega prihodnjega dogovora ali zakona. Klavzula o izbiri nadziranih šol ("statistični podatki") že namiguje v to smer.