Vpliv Hadopija na piratstvo viden, a ne zaželen

Od letos velja v Franciji kontroverzni zakon, ki ga mediji ljubkovalno kličejo Hadopi in ki strogo sankcionira kršenje avtorskih pravic z nelegalnim prenašanjem datotek s spleta prek sistemov P2P. Francoski raziskovalci so pogledali, kakšne učinke ima zakon po treh mesecih na navade francoskih uporabnikov interneta. Ugotovili so (PDF z rezultati v francoščini), da različne.

Raziskovalci z Univerze v Rennesu so intervjuvali dva tisoč Bretancev o njihovih piratskih navadah. Odkrili so, da je 15 odstotkov uporabnikov nehalo uporabljati omrežja P2P, čeprav še nihče v državi ni dobil nobenega obvestila ali celo kazni v skladu z novim zakonom. Druga plat medalje pa pove, da sta se kar dve tretjini teh uporabnikov, ki so opustili P2P, preusmerili k alternativnim virom nelegalnih datotek - večidel kar h klasičnim prenosom prek HTTP. Teh Hadopi ne sankcionira, a založniki so vseeno nekoliko optimističnejši, saj so ti viri bolj centralizirani in jih je lažje najti ter ugasniti.

Bolj jih bo razveselila novica, da so se nekateri dejansko spokorili in začeli kupovati glasbo, a očitno le kvalitetno. Polovica kupcev je namreč priznala, da še vedno uporabljajo nelegalne vire za pridobivanje datotek. Od teh jih 23 odstotkov uporablja direktne streame in HTTP, preostalih 27 odstotkov pa P2P in nanje s Hadopijem lahko pritisnejo.

Raziskovalci pod črto ugotavljajo, da ozkogledna zakonodaja, ki piratstvo enači s protokolom P2P, ne more biti uspešna. Prvič, prek P2P se lahko prenašajo tudi legalne vsebine (na primer Linuxove distribucije), in drugič, uporabniki bodo pač našli druge metode in vire, ki jih Hadopi ne pokriva.