Človek lahko zazna šest okusov

Iz šol poznamo klasično pojmovanje okusa, ki pravi, da ljudje z jezikom zmoremo okusiti štiri različne okuse - sladko na sprednjem delu jezika, slano na konici in straneh, kislo ob straneh in grenko ob korenu jezika. Japonci so že pred več kot sto leti iz morskih alg izolirali posebno učinkovino, katere okus ni bil primerljiv z nobenim izmed do tedaj poznanih. Okus so poimenovali umami, kasneje pa so ugotovili, da gre za natrijev glutamat. Brbončice na jeziku namreč zaznavajo tudi glutamatni anion (anionska oblika neesencialne aminokisline glutamin s sistematskimi imenom 2-aminopentandiojska kislina), zato je ekstrakt teh alg klasični sestavni del japonske kuhinje.

Avstralski znanstveniki petim okusom dodajajo šestega. Profesor Russell Keast z Deakin University v Melbournu pravi, da je šesti okus, ki ga lahko zaznamo, okus po maščobi. Keast dodaja, da so izsledki raziskav logični: če lahko zaznavamo sladko (ogljikove hidrate) in umami (proteine), je smiselno pričakovati, da imamo tudi sposobnost okušanje tretjega makrohranila - maščob. Zanimivo je, da vsi ljudje v raziskavi niso imeli enakih sposobnosti okušanja maščob, so pa jih vsi prepoznali do neke mere.

Prvo vprašanje, ki si ga moderna civilizacija zastavi ob tem odkritju, je jasno. Je sposobnost okušanja maščob korelirana z debelostjo? Izkazalo se je, da to drži. Ljudje, ki bolje zaznavajo mastno, v povprečju niso tako debeli, saj jim okus prej pove, kdaj so imeli dovolj hrane. Ekipa profesorja Keasta sedaj raziskuje, zakaj so nekateri ljudje bolj občutljivi na okus maščob od drugih.