V Švici zakopali računalniško časovno kapsulo

Evropski raziskovalci so v trezor pod švicarskimi Alpami blizu mesta in smučarskega središča Gstaad zakopali časovno kapsulo, ki bo varno spravljena za 3,5-tonskimi vrati vsaj naslednjega četrt stoletja. Vanjo so shranili podatke za dešifriranje preteklih in aktualnih digitalnih formatov, tako da jih bomo lahko brali tudi v prihodnosti. Zaradi tega se projekt imenuje tudi digitalni genom.

Gre za zaključek štiriletnega projekta Planets, v katerem je sodelovalo 16 evropskih knjižnic, arhivov ter raziskovalnih ustanov in ki ga sofinancira Evropska unija v sklopu šestega okvirnega programa.

Projekt je vzpodbudila kratkoživost informacij, ki jih ustvarjamo v modernem svetu. Čeprav je na svetu približno 100 GB podatkov na vsakega posameznika, je njihova življenjska doba prekratka. Papirnati dnevnik Alberta Einsteina je po sto letih še vedno brez težav berljiv, medtem ko so moderne doktorske disertacije shranjene nekje v digitalnih nebesih, do katerih čez sto let s takratno tehnologijo ne bomo imeli dostopa. Zgoščenke, še zlasti doma zapisane, so po 20 letih v veliki meri neuporabne, k temu pa je treba dodati še menjanje datotečnih formatov. Čez 25 let bodo kapsulo odprli in preverili, katere izmed datotek današnjega časa bodo s takratno tehnologijo brez težav odprli.