Depresija je evolucijsko orodje

Depresija je ena izmed najbolj razširjenih duševnih motenj, kažejo raziskave. V ZDA, verjetno pa nikjer na Zahodu ni kaj drugače, naj bi za hudo obliko depresije vsaj enkrat v življenju trpelo 30 do 50 odstotkov ljudi. Simptomi depresije so znani: težave z vsakdanjimi opravili, nezmožnost koncentracije na delo, socialno odmikanje, otopelost, malodušje in podobno. Ker je evolucija domala izkoreninila večino duševnih bolezni, tako da se te pojavljajo le pri majhnem odstotku ljudi, je vprašanje, zakaj se to ni zgodilo z depresijo. Mar je koristna?

Ena teorija pravi, da je depresija pravzaprav posledica modernega življenjskega sloga, na katerega nas evolucija ni pripravila, a kaj ko raziskave kažejo, da se z depresijo spopadajo celo plemena, ki živijo prvobitno. Kakšna je torej funkcija depresije?

Znanstveniki domnevajo, da je depresija pravzaprav evolucijsko zelo dobro orodje. Depresivni ljudje veliko tuhtajo o svojih problemih, pri čemer mnogokrat mislijo zelo analitično. Svoje težave razstavijo na majhne probleme, ki so obvladljivejši posamič. Zgoraj našteti simptomi, kot so nezainteresiranost za okolico in podobno, pa naj bi dejansko pomagali vzdrževati pozornost pri reševanju problema in odpravljali distrakcije.

Študije kažejo, da ljudje, ki o svojih težavah pišejo in poglobljeno razmišljajo, depresijo prebrodijo hitreje. Prav tako naj bi bili v depresivnem stanju uspešnejši pri reševanju socialnih dilem. Depresija naj bi bila tako način narave, da nam pove, da imamo kompleksne socialne probleme, ki potrebujejo naporno reševanje in poglobljeno analiziranje.