Kako pretentati možgane

Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz povsem altruistična dejanja in ali ravnati nemoralno, če ni nobene možnosti za razkritje, so le nekatera izmed vprašanj, na katera dokončnih odgovorov še ni.

Znan mehanizem je v 60. letih raziskoval Stanley Milgram z znamenitim eksperimentom (deference to authority). Ljudje v testirani skupini so morali ljudi iz druge skupine kaznovati z elektrošokom vsakokrat, ko so ti napačno odgovorili na vprašanje. Pri tem jih niso videli, le slišali so jih lahko. Povedano jim je bilo, da gre za raziskavo, kako kaznovanje vpliva na učenje. Čeprav so ljudje na drugi strani na koncu že precej vpili in je kazalo, da je test smrtno nevaren, so morali ljudje v prvi skupini po navodilih nadrejenih izvesti test do konca. V resnici ljudje na drugi strani niso prejemali elektrošokov, test pa je meril, kako daleč so pripravljeni ljudje z močjo dajanja elektrošokov iti, če jim to naroča avtoriteta. Čeprav je bil eksperiment kasneje tarča številnih kritik, od domnevno napačnih zaključkov do škodljivosti za udeležence zaradi zavajanja, in ga danes ne bi odobril noben odbor za preizkuse na ljudeh, so rezultati pomenljivi. Kar 65 odstotkov ljudi je bilo pri stopnjevanju jakosti elektrošokov pripravljenih iti do konca.

Uboganje avtoritete je eden izmed mehanizmom, ki lahko pojasnijo del nemoralnega vedenja. Odpove pa pri razlagi dejstva, da so ljudje nagnjeni k laganju o številu uspešno rešenih ugank, če tega ne preverjamo in če so za vsako rešeno nagrajeni. Sliši se trivialno in v resnici tudi je, a iz tega je mogoče sklepati na precej bolj kompleksno vedenje v družbi.

Nekatere raziskave kažejo, da obstaja jutranji moralni učinek. Raziskovalci so merili, kako zlahka ljudi zanese v amoralno vedenje skozi dan in ugotovili, da se takemu vedenju najlaže upiramo zjutraj, potem pa vsako uro manj. Reševanje različnih ugank (skupno so bili eksperimenti štirje) je potekalo med 8.00-12.00 in 12.00-18.00. Ko izločimo in izravnamo vpliv vseh ostalih spremenljivk, so ljudje v prvem terminu še vedno dosti manj goljufali. Ti rezultati so v skladu s teorijo izrabe ega (ego depletion), ki jo je Baumeister postavil leta 1998. Poenostavljeno povedano trdi, da je samonadzor dejanje, ki črpa iz omejenega vira in se ob konstantnem naprezanju izrabi. Saj veste, če vam kdo ponudi sladico prvič, jo zavrnete, kasneje greste mimo obrata s hitro prehrano, zvečer pa si po napornem dnevu vendarle privoščite malo sladoleda.

S tem je povezana tudi kontroverzna lanska študija v Science (!), zakaj se revni ljudje zdijo manj sposobni in zakaj vse prepogosto ostanejo reveži. Vsekakor k temu vpliva cel kup socioekonomskih dejavnikov in redukcija na zgolj psihološki moment ni primerna, a vendarle je tudi psihološka izčrpanost pomembna. Revni ljudje se tudi zato vedejo na način, ki ohranja začaran krog revščine, ker revščina terja stalno preračunavanje in preudarjanje, kar srka mentalno energijo in preprečuje sprejemanje dobrih odločitev. Revščina dejansko zmanjšuje kognitive sposobnosti, so ugotovili. Poljuden primer so ljudje, ki morajo gledati na vsak cent pri nakupu jogurta in kruha, kar predstavlja velik stres. Če potem manj energije posvetijo premisleku, kateri avto kupiti in kje ga zavarovati, so potrošili ogromno energije na stroških, ki ne omogočajo velikih prihrankov, in vse to in še več izgubili na velikem strošku. Britanci temu pravijo penny-wise pound-foolish.

Če se vrnemo k moralnosti, ki je torej omejen vir in moramo z njo ravnati karseda skrbno, je koristno vedeti, da jo lahko malce "dotočimo" tudi tekom dneva. Ste se kdaj vprašali, zakaj podpisujemo obrazce in vprašalnike na dnu po reševanju. Odgovor je, ker je tako vedno bilo, a to ni najbolj modra izbira. Raziskave kažejo, da smo manj nagnjeni h goljufanju, če se le malo opomnimo, da smo v resnici dobri in moralni ljudje. In najboljši opomin je, da se podpišemo na obrazec na vrhu, preden ga začnemo reševati. S tem se takoj opomnimo, da obrazec govori o nas in naši integriteti, in rezultati so takoj bolj pošteni. Ni naključje, da so avtorji raziskave to študirali ravno na davčnih obrazcih in zavarovalniških zahtevkih. Enostavna sprememba pozicije podpisa (ali pa uvedba dveh, če nas skrbi možnost zlorabe vnaprej podpisanega lista) bi domnevno prihranila na milijone dolarjev. Za zdaj smo jo nehote uvedli le v - šolstvu. (Podobno so ljudje precej bolj pošteni, če preberejo - lahko tudi podzavestno - deset zapovedi ali kaj podobnega pred začetkom preizkusa.)

Gre tudi v obratni smeri. So ljudje, ki se ob shujševalni kuri pregrešijo, ker je tista tortica vendar tako dobra. Številni imajo potem slabo vest. Povsem drugače pa je, če nimajo izbire, kažejo raziskave. V tem primeru je tortica še okusnejša, občutek krivde pa bistveno manjši. Ni treba, da vam kdo na glavi drži pištolo. Pravzaprav je učinkoviteje, če vam ponudi polovico, ker celega kosa sam ne bi mogel pojesti. Efekt ni omejen le na hrano.

Zanimiva je tudi čisto sveža raziskava, ki do neke mere izpodkopava zamisel o jutranjem moralnem učinku. Delitev ljudi na nočne sove in rane ptičke je že stara, a še vedno drži. Nekateri ljudje svoj kognitivni in energetski maksimum dosežejo zgodaj zjutraj, drugi šele popoldne in zvečer. Obstoj dveh tipov ima opraviti z dvema mehanizmoma, ki nas silita spati. Ves čas budnosti se v telesu kopičijo substance, ki v večjih koncentracijah povzročajo zaspanost - ena takih je adenozin. Razpadejo šele po spanju. Drugi mehanizem je zunanja regulacija, ki je v glavnem funkcija sončne svetlobe, in nas budi v obdobju svetlobe in uspava, ko je tema. Pomembno vlogo ima melatonin, ki se tvori, ko smo v temi. Raziskave kažejo, da njegovo sintezo umetna svetloba zavira, če je preveč podobna sončni, torej če vsebuje znaten del modre svetlobe oziroma je skoraj bela. Od tod stara resnica, da moramo imeti v bivalnih prostorih rumene luči in ne belih, da si tudi z delom kakšen dan pozno v noč ne uničimo bioritma. Drugače je seveda na skrajnem severu, kjer dnevne svetlobe ni dovolj, in tam je močna svetla luč terapevtska.

Pri jutranjih ptičih sta oba mehanizma usklajena, pri nočnih sovah pa ne, zato so ti ljudje produktivnejši zvečer. (Zanimiva stranska zgodba: najstniki in mladostniki imajo najpoznejši bioritem, ki se potem s starostjo premakne k zgodnejšemu. To pojasni, kako se ljudje zmorejo pojaviti v službi ob sedmih zjutraj, kar se zdi številnim srednješolcem misija nemogoče. Hkrati kaže na neumnost razpisovanja izpitnih rokov ali testov v jutranjih urah.) Omenjena raziskava kaže, da so jutranji ljudje bolj moralni zjutraj, večerni tip ljudi pa zvečer. To sicer ni v skladu s teorijo o jutranjem moralnem učinku, je pa v skladu s teorijo, da je moralno vedenje naporno. Jutranji tip ljudi je zjutraj na vrhuncu energije in se laže upre skušnjavi kakor zvečer, in obratno. Neskladje med teorijama bo treba še raziskati, a ima mogoče opraviti tudi z neenakimi pogoji v študijah. Ena je potekala dopoldne, tale zadnja pa res zjutraj (ob 7.00). Mogoče je, da imajo tudi večerni ljudje jutranji moralni učinek, le da nastopi pozneje (in ga je tale raziskava zgrešila), ker se njihova jutra pač pričnejo kasneje.

Namesto zaključka pa skrajna redukcija: namesto s pištolo lahko že z uniformo človeka prepričate v marsikaj, še zlasti če je utrujen. In če vam kdo petkrat ponudi masten hamburger, vam ne dela nobene usluge; če ga želite pojesti brez slabe vesti, vam mora nekdo ukazati, da pojeste njegovo polovico, ki je sam ne more. In ne pozabite: noč ima svojo moč.