nVidia z drznimi napovedmi

Prihod grafičnih kartic, ki so podpirale DirectX 10, je bil precej revolucionaren s stališča arhitekture grafičnih čipov. Od takrat naprej grafična jedra sestavljajo stream procesorji, ki jih je poleg premetavanja grafičnih vektorjev mogoče uporabiti tudi za bolj splošne namene, kot so npr. znanstvene raziskave ali pa za domače uporabnike bolj uporabno kodiranje video posnetkov visoke ločljivosti.

Trenutno najzmogljivejši grafični jedri, nVidiin G200b in ATIjev RV790, vsebujeta 240 oz. 800 stream procesorjev, nVidia pa je napovedala, da bodo do leta 2015, torej v roku petih let, v naših računalnikih počivale zverine s kar 5000 stream procesorji. Da ne bo hlajenje s tekočim dušikom in napajanje z mobilnim jedrskim reaktorjem nekaj običajnega, bo poskrbel 11 nm proizvodni proces, medtem ko glavna grafična akterja pravkar preizkušata 40 nm proizvodni proces.

S približno desetkrat več procesorji bodo jedra jasno mnogo bolj zmogljiva od današnjih. Slednji so zmožni izračunati približno 1 TFLOPS, zverine iz leta 2015 pa naj bi bile sposobne kar 20 TFLOPS pri okrog 3 GHz. S podatki jih bo zalagal pomnilnik s prepustnostjo 1,2 TB/s, kar je prav tako približno desetkrat hitreje od današnjih 256 bitnih GDDR5 sistemov.

William Dally, vodilni znanstvenik nVidie in avtor teh napovedi, je povedal še, da bo za dosego teh ciljev potrebno razviti novo programsko opremo za razvoj čipov, ki bo omogočala predvidevanja o porabi električne energije že pri samih začetkih zasnove čipa. Prav poraba je glavni sovražnik današnjih čipov in očitno bo tako tudi v prihodnje.