BSA izdala letno poročilo

Prejšnji teden je organizacija BSA, ki preganja uporabnike nelegalne programske opreme, izdala svoje letno poročilo (PDF) o globalnem piratstvu. V njem ugotavljajo, da se je stopnja piratstva zvišala, saj naj bi bilo 41 odstotkov vse nameščene programske opreme nelicenčne. Leto prej je ta delež znašal le 38 odstotkov. Škodo, ki naj bi jo razvijalci imeli zaradi tega, ocenjujejo na 53 milijard dolarjev. Rasla pa je tudi prodaja programske opreme, ki se je okrepila za 14 odstotkov in v letu 2008 dosegla vrednost 88 milijard dolarjev, tako da jim posebej hudo že ni.

Stopnja piratstva naj bi bila najnižja v ZDA, kjer se vrti okrog 20 odstotkov, povsem drugače pa je naprimer na Kitajskem, kjer je kar 80-odstotna. Tudi Rusija ne blesti prav posebej, saj ima črne verzije programov 68 odstotkov računalnikov. Najslabše je v Gruziji, Bangladešu, Armeniji, Zimbabveju, Šri Lanki, Azerbajdžanu in Moldaviji (merjenje stopnje piratstva v državah, kjer niti fizična lastnina ni kaj posebej sveta in nedotakljiva, število računalnikov pa v velikosti merske napake, je seveda svojevrsten izziv). V Sloveniji je stopnja 47-odstotna, kar je odstotno točko manj kot leto prej. BSA še dodaja, da so največji krivci mala podjetja, ki sicer kupijo licence, vendar ne toliko, kolikor imajo računalnikov.

Logika, ki jo BSA uporablja pri izračunih, je še vedno preprosta. Vsak kupljen računalnik, ki nima kupljene programske opreme, ki bi bila kupljena pri članih BSA, naj bi povzročil gospodarstvu toliko škode, za kolikor se le-ta prodaja v tisti državi. Ali bi v primeru, da bi bilo piratstvo fizično nemogoče, vsi uporabniki dejansko kupili iste programe in se ne bi ozrli za alternativami, ni popolnoma jasno. Primerjava statistike za države, ki so ratificirale zakone po vzorcu DMCA, celo pokaže, da ti nimajo opaznega vpliva, tako da gre zmanjševanje piratstva pripisati predvsem uporabi brezplačnih alternativ.