Največja poravnava zaradi nelegalne programske opreme v Sloveniji vredna 30.000 evrov

Organizacija BSA (The Software Alliance) in podjetje Menart konstruiranje in proizvodnja orodij d.o.o. iz Slovenskih Konjic sta sklenila najvišjo poravnavo zaradi kršitev avtorskih pravic in nameščene nelegalne programske opreme v Sloveniji, piše Žurnal. Podjetje bo moralo plačati 30.000 evrov odškodnine, medtem ko je BSA sprva zahtevala skoraj 100.000 ervov (zahtevajo lahko do trikratno vrednost ilegalno nameščenih programov). Nadzor nad rabo legalne programske opreme v podjetjih v Sloveniji opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), saj imajo njegovi inšpektorji pravico vstopiti v prostore podjetja in pregledati tudi službene računalnike. Ta je v konkretnem primeru pred meseci obiskal omenjeno podjetje in ga oglobil. BSA oziroma njihovi slovenski predstavniki potem pridobi podatke o kršilcih, s katerimi se navadno dogovori o odškodnini in poravnavi, tako da pri nas sodnih procesov praktično ni. Pred tem je treba plačati 1669 evrov globe, ki jo izreče TIRS (184. člen Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah).

Direktor podjetja Menart Dušan Vehovar pojasnjuje, da imajo večino približno 150.000 evrov vredne programske opreme legalne (uporabljajo jo za računalniško vodene CNC-stroje in za pripravo 3D-konstrukcij), zaradi malomarnosti pa so imeli tudi nekaj redko uporabljenih programov, ki niso bili legalni. To ni tako neverjetno, saj lahko konec koncev na računalnik že vsak praktikant ali vajenec naloži WinZip, ki potem predolgo ostane na disku in predstavlja kršitev.

Rok Koren, ki zastopa BSA v Sloveniji, je pojasnil, da so v podjetjih najpogosteje nameščene nelegalne kopije Microsoft Officea in podobnih široko razširjenih programov. Kaznivo je tudi, če na računalniku ostane program, ko se mu izteče preizkusna doba, a ta še vedno deluje (recimo WinZip), ali če so nameščeni programi, kjer licenca brezplačno dovoljuje le nekomercialno ali izobraževalno rabo. BSA sicer dodaja, da delež nelegalne programske opreme upada in se je v zadnjih 15 letih pri nas več kot prepolovil. A problem so zadnja leta. Nekako do leta 2008 je stopnja piratstva v Sloveniji (kamor so všteta tako podjetja kot posamezniki) upadala in dosegla približno polovico, potem pa se je napredek (nekaj tudi zaradi spremembe metodologije izračuna) ustavil in zadnja leta se odstotek praktično ne spreminja.

Omenimo, da aprila izide vsakoletno poročilo USTR (Office of the United States Trade Representative) o stopnji piratstva po svetu. Kritične države na njem so razporejene v več skupin. Najslabše so v skupini prioritetnega spremljanja (Priority Watch List), potem pa so še spremljanje (Watch List). Slovenija za zdaj še ni v nobeni skupini (na drugi listi so od držav članic EU Španija, Italija, Finska, Norveška, Grčija) in tovrstne akcije ter poravnave pomagajo ohranjati to stanje.