Nestrpnost naj bi bila posledica sprememb v možganih

Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta.

Najprej so ovrgli znamenito tezo, da neprilagojeno obnašanje povzroči poškodba fontalnega možganskega režnja, saj je skupina odkrila, da geni prispevajo k nestrpnemu odnosu do sveta v zgolj 5 odstotkih, ostalo pa pravzaprav povzroči posameznik sam. Začne se v mladih letih, ko je nestrpnost tako rekoč kulturna samomanifestacija najstnikove nastajajoče osebnosti, je povedala Santosova in opozorila, da "nestrpnost v mladosti ni zaskrbljujoča, saj je namenjena ograjevanju od okolja in gradnji lastnega jedra osebnosti, problem pa nastane kasneje". Skupina znanstvenikov z obeh univerz je odkrila, da je približno 32,4 odstokov oseb v vzorčni skupini omenjeni psihološki mehanizem uporabljala tudi po dvajsetem letu, kar je sčasoma privedlo do spremembe pretoka krvi v možganih in povzročilo povezovanje nevronov na tak način, da se je poleg nestrpnosti stopnjevala tudi agresija.
Teorijo še preizkušajo na zapornikih in obsojenih mladoletnih kriminalcih, a predvidevajo, da se bo potrdila še ena domneva: v primeru, da posameznik iz začaranega kroga nestrpnega vedenja ni izstopil do 23 ali 24 leta, pride v desnem delu možganov do tako izrazitih sprememb, da je potrebna terapija s pomirjevali.
Stanfordski otroški laboratorij je ob objavi študije, ki jo v svojem članku omenja tudi Nature, sporočil, da se izsledki neverjetno pokrivajo z vedenjsko raziskavo mlade populacije, ki večino časa nameni računalništvu. Posebej zanimivi so se jim zdeli odzvivi v spletnih skupnostih, kjer se nestrpnost in agresivnost izraža v simbolnih formah, imenovanih smeškoti >:-( in nekajzložnih kraticah, kot so WTF, OMG, LOL itn. Virginia Marchman iz univerze Stanford meni, da je ekscesivna uporaba take govorice posledica zmanjšanega delovanja možganov, ki niso več zmožni procesirati prvotnih informacij in prepoznavajo v vsebinah napačne sporočilne vrednosti ter se kompulzivno odzivajo nanje z omenjenimi simbolnimi formami, ki nadomeščajo komplekse občutij, ki jih tak posameznik ne more več nadzorovati. Dodaja še, da k takšnim vedenjskim vzorcem sodi tudi "ekscesivno stiskanje računalniške miške, pljuvanje zaslona, tolčenje po mizi in grizenje pisala".