Blagi elektrošoki izboljšujejo kratkoročno pomnjenje

Raziskovalci na Bostonski univerzi so zmogljivost delovnega spomina pri starejših ljudeh z neinvazivno električno stimulacijo možganov praktično izenačili s tisto pri mlajših.

Delovni spomin - dostikrat mu rečemo tudi kratkoročni, čeprav pomena nista povsem enaka - ljudje uporabljamo pri sklepanju in odločanju v realnem času, na primer pri računanju ali orientaciji v novem kraju. S starostjo njegova zmogljivost tudi pri zdravih ljudeh zaznavno upade in strokovnjaki so že nekaj časa slutili, da bi do tega lahko prišlo zaradi nesinhroniziranosti živčnih signalov med različnimi deli možganov. Pri mlajših ljudeh so možganski valovi namreč med različnimi režnji dobro usklajeni, pri starejših pa se ta urejenost vse bolj podira. Eksperiment na Univerzi v Bostonu je sedaj predvidevanja potrdil.

Testnim osebkom so na glavo posadili kapo z elektrodami in jih izpostavili 25-minutni terapiji zelo blage stimulacije z izmeničnim tokom jakosti 1,6 miliampera. S takšnim ritmičnim vzbujanjem so vnovič sinhronizirali možganske valove med prefrontalno skorjo in temporalnim (senčnim) režnjem možganov. Skupina oseb, starih od 60 do 76 let, je nato na testih delovnega spomina dosegla praktično enake rezultate kot skupina oseb v dvajsetih, medtem ko so bili brez stimulacije občutno slabši. Poskus so sicer izvedli v več različnih režimih; mlajše osebe so obenem izpostavili lažni (placebo) stimulaciji; pa jim nato z negativno rušili sinhronizacijo, po čemer se je njihov izkaz dejansko poslabšal.

Blagodejni učinek terapije so zaznavali vsaj 50 minut in bi lahko trajal nekaj ur, saj to ni bil fokus raziskave. Spodbudno je, da so opazili zaznavno izboljšanje tudi pri mlajših osebah, čeprav precej manjše kot pri starejših. Toda preden bomo med delom in študijem vsi nosili hi-tech kape, bodo morali izvesti še vrsto dodatnih raziskav, ki bodo izsledke potrdile in dognale, ali bi redna raba takšnih terapij lahko imela stranske učinke. V pričujočem eksperimentu je bilo pač v posamezni starostni skupini le 42 oseb. Kljub temu gre za pomembno novo znanje o delovanju človeških možganov, prvo rabo v medicini pa bomo bržkone videli pri zdravljenju shizofrenije, demence in drugih degenerativnih bolezni.

To je hkrati druga zanimivost o možganih iz zadnjih tednov, po tem ko so konec marca presenetljivo objavili izsledke raziskave, ki kaže, da bi lahko predel hipokampusa generiral nove živčne celice skozi celotno življenjsko obdobje, kar je sprožilo burno razpravo. Stroka je že res potrebovala pozitivne novice, po tem ko je prav tako marca odmevno propadel še en ogromen farmacevtski projekt zdravljenja Alzheimerjeve bolezni.