Krščen Matiček inu Tristo Kosmatih, SiOL!

Včerajšnje DELO je poročalo, da je Siol pred dnevi nenapovedano brisal elektronsko pošto svojih uporabnikov.

Na to dejstvo je na forumu prevajalcev prvi opozoril Primož Gabrijelčič, eden bolj znanih in eminentnih slovenskih računalničarjev. Med vikendom je namreč kolegici poslal e-sporočilo v katerem je bila zapisana beseda "pissed off", Siolov poštni sistem pa je sporočilo prestregel in zavrnil, ker je, navajam, content filter has detected a sensitive e-mail ... Policy: Dirty Words, Action: Delete.

Gabrijelčič se je zaradi tega pritožil na SiOL, kjer so vključitev sistema za filtriranje e-pošte najprej priznali, kasneje pa to zanikali in zatrdili, da so le namestili protivirusno zaščito elektronske pošte. Program naj bi na SiOLu zagnali poskusno, po pritožbah pa naj bi ga že izklopili.

Da verjetno ne gre za "zaroto širših razsežnosti", pač pa zgolj za malomarnost, kaže dejstvo, da je sistem filtriral samo grde angleške besede, slovenskih pa ne. Gabrijelčič je to učinkovito preiskusil tako, da je v svoji pritožbi SiOLu zapisal nekaj krepkih slovenskih izrazov - in pošta je šla brez problemov skozi.

Vendar pa je ta primer še enkrat opozoril na problem zasebnosti elektronske pošte. Elektronska pošta je zasebna stvar in to ne glede na to ali se pretaka po javnih ali po zasebnih omrežjih. Zakonodaja tajnost elektronske pošte ščiti ravno tako kot tajnost navadne pošte, kar pomeni da pregledovanje razen s privolitvijo pošiljatelja in prejemnika ali na podlagi sodnega naloga ni dovoljeno. V ZDA sicer delodajalci lahko pregledujejo e-pošto svojih zaposlenih, v kolikor ti seveda uporabljajo elektronski predal podjetja, v Evropi pa temu ni tako. Znana je namreč odločitev Kasacijskega sodišča Francije št. 99�42.942 z dne 2. 10. 2001, ki izrecno pravi, da delodajalec, ki bere sporočila, ki jih zaposleni pošilja ali sprejema preko službenega računalnika, krši temeljne pravice delavca, kot jih določa 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah... To velja ne glede na to, ali je bil delavec vnaprej seznanjen, da službenega računalnika ne sme uporabljati v neslužbene namene...

Dovoljeno je le filtriranje virusov, filtriranje vsebine oziroma brisanje sporočil na podlagi vsebine - in to še celo brez vednosti uporabnikov - pa je pravno že sporno. Poleg tega pa je Gabrijelčič opozoril tudi na morebitno poslovno škodo, ki bi jo tako filtiranje lahko povzročilo. Dogodek vsekakor lahko služi za resen razmislek o pravicah uporabnikov in odgovornostih operaterjev, saj bi v primeru poslovne škode operater verjetno materialno odgovarjal.