El Nino že dosega rekorde

El Niño upravičuje napovedi, da bo šlo za eno najmočnejših ponovitev tega rednega vremenskega pojava. Klimatolog James Hansen s Columbie je ocenil, da je že v svoji zgodnji fazi presegel vse ostale ponovitve pojava, ki smo jih doslej izmerili.

Eden izmed kazalnikov je toplotna anomalija v zgornjih 300 metrih Pacifika ob ekvatorju. Izjemno močne ponovitve imenujemo Super El Niño, kot je bil denimo v sezoni 1997-1998. Tokratni pojav je tedanje vrednosti že presegel. Povezani kazalnik je tudi Niño3.4, ki opisuje površinsko temperaturo Pacifika na velikem področju, ki ga omejujeta vzporednika 5° severno in 5° južno ter poldnevnika 120° in 170° zahodno. Po tem merilu je tokratni El Niño blizu tistega iz leta 1997-1998, ni pa ga še presegel, a zanesljive podatke bomo imeli šele čez nekaj mesecev, saj se običajno primerjajo drseča povprečja. Tokratni El Niño namreč še ni dosegel vrhunca.

El Niño je periodični podnebni pojav, ki se običajno pojavi na dve do sedem let. Odrazi se predvsem v nihanju temperature na površju osrednjega in vzhodnega Pacifika. Njegovo napovedovanje je še vedno precej negotovo. Značilne spremembe so dvig zračnega tlaka nad zahodnim Pacifikom, padec zračnega tlaka nad osrednjim in vzhodnim Pacifikom in šibkejši vetrovi v Pacifiku okoli ekvatorja. To povzroči dotok tople vode iz zahodnega proti vzhodnemu Pacifiku, kjer se zato poglobi termoklina in oslabi dvigovanje hladne vode iz globin ob obalah Južne Amerike. Spremembe temperature oceana, zračnega tlaka in vetrov se medsebojno krepijo v tako imenovani Bjerknesovi povratni zanki. El Niño ima globalne vplive na vreme, saj se odvisno od lokacije poveča verjetnost močnih nalivov s poplavami, suš in drugih vremenskih odklonov.