Tri desetletja nevidnega zla

Pred 30 leti je na Japonskem izšla igra Bio Hazard, za katero ni nihče pričakoval, da bo tako močno vplivala na zahodno popularno kulturo. Avgusta je izšla še verzija PAL, ki smo jo lahko igrali tudi v Evropi, saj je bil Bio Hazard sprva namenjen Play Stationu. Verzija za Windows je izšla šele septembra 1997, ko je bilo že jasno, da bo igra velik uspeh in da je spočela franšizo.

Resident Evil je bila nova generacija grozljivk, ki so združile film in računalniške igre. Igralci so se znašli v čevljih preživelih po zombijevski apokalipsi, ki so se prebijali skozi hodnike in sobane, graščine in vasi, pri čemer jim je založnik Capcom sproti odmerjal sunke strahu. V prvi verziji igre je bil kot kamere fiksen, ko sta Chris Redfield in Jill Valentine raziskovala graščino Spencer. To je pridodalo k strašljivosti izkušnje, saj nikoli nismo mogli biti zares prepričani, kaj se skriva za kakšnim vogalom. V resnici je šlo za tehnično omejitev, ki pa je nehote pripomogla h kultnosti igre in njeni strašljivosti.

V kasnejših verzijah, začenši z Resident Evil 4 iz leta 2005, se je perspektiva spremenila in kamera je sledila liku. Izkazalo se je, da je to na nov način prestrašilo igralce in prispevalo novo dimenzijo igranja, ki so jo kmalu kopirale tudi druge igre. Resident Evil 7: Biohazard je nato postal prava prvoosebna igra. Danes novi naslovi omogočajo preklapljanje med prvoosebnim in tretjeosebnim pogledom.

Resident Evil je postal franšiza, ki jo sestavlja ničkoliko iger. V isto vesolje je postavljenih še šest filmov, več animiranih filmov in serija na Netflixu, stripi, knjige in celo muzikal.