Kitajska omejila izvoz redkih zemelj

Po pričakovanjih je Kitajska odgovorila na ameriško uvedbo carin, a je njen odziv presegel zgolj 34-odstotne carine. Omejili so namreč izvoz nekaterih redkih zemelj (kakor imenujemo skandij, itrij in lantanide). Kitajska je ameriške poteze označila kot napad na kitajske zakonite in legitimne interese ter enostransko izsiljevanje, ki ni v skladu s svetovnotrgovinsko ureditvijo.

V petek so začele veljati omejitve za izvoz samarija, gadolinija, terbija, disprozija, lutecija, skandija in itrija. Čeprav gre za sorazmerno eksotične kovine, so v svojih nišah nenadomestljive in predstavljajo ključne sestavine za proizvodnjo modernih elektronskih naprav. Kitajska ima daleč največja aktivna nahajališča teh kovin, njen tržni delež pa presega 70 odstotkov. V večini drugih držav, tudi v ZDA, so rudnike zaradi okoljske problematičnosti (začasno) opustili. Redke zemlje imajo namreč takšno ime, ker so redka njihova bogata nahajališča; namesto tega so običajno enakomerno, a premalo koncentrirano posejane po planetu.

Zaradi omejitev izvoza so med vsesplošno razprodajo delnic močno poskočile delnice China Rare Earth Holdings Ltd, China Northern Rare Earth Group in Lynas Rare Earths Ltd. Redke zemlje so namreč ena redkih dobrin, kjer je svet praktično povsem odvisen od Kitajske, ZDA pa sploh. V minulih letih je Peking že uporabljal izvozne kvote za galij, germanij, grafit in antimon kot orožje v geopolitičnih bitkah. Zadnje omejitve izvoza pa ne predstavljajo popolne prepovedi, temveč predvsem strožji nadzor nad kupci. Ko se je to zgodilo v preteklosti, je izvoz za nekaj mesecev padel na ničlo, saj so morali kupci in izvozniki pridobiti ustrezna dovoljenja.

Zanimivo je, da na seznamu omejitev ni kovin neodim in prazeodim, ki sta pomembni v diskih. To sta svetli izjemi v svetovni porazdelitvi redkih zemelj, ki ju pridobivajo tudi druge države.