Sonce in veter najpomembnejša vira elektrike v Evropi

V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje optimističnejši scenarij, ki ga napovedujejo zadnji štirje meseci, ko je uporaba premoga ponovno začela upadati. Od septembra do decembra je poraba premoga za proizvodnjo elektrike upadla za šest odstotkov, kar pripisujejo predvsem zaradi nižje porabe električne energije. Varčevalni ukrepi so omogočili izklop nekaterih termoelektrarn. Padec porabe je bil osupljiv, saj je v zadnjem kvartalu znašal osem odstotkov, kar je primerljivo z 10-odstotnim padcem leta 2020 sredi najhujše pandemije. V letu 2022 se je proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn povečala za 24 odstotkov (39 TWh), namestili pa so 41 GW novih kapacitet. Največji delež elektrike iz sonca pridobivajo Nizozemci.