Popaj ni več avtorsko zaščiten

Novo leto je prineslo nov sveženj avtorskih del, ki jim je potekla zaščita. Po aktualni ameriški zakonodaji, od koder je za naš prostor mnogo relevantnih del, se to zgodi 95 let po stvaritvi. Od včeraj so torej v javni lasti filmi, knjige, stripi, ilustracije in seveda vsi junaki iz teh del, ki so bili objavljeni leta 1929. To ni tako zelo neuporabno, kot bi nápak dajala slutiti oddaljena letnica.

V letu 1929 so nastali lika Popaj in Tintin, roman Lastna soba avtorice Virgine Woolf, Hemingwayjev roman Zbogom orožje, Hitchcockov film Izsiljevanje in številni drugi presežki. Vsi ti so odslej v javni lasti, zatorej jih lahko kopira in uporablja vsakdo. To prinaša tudi dovoljenje za izdelavo izpeljanih del. Nedvomno lahko pričakujemo grozljivke in pornografske vsebine, v katerih bo Popaj v glavni vlogi. Seveda pa bo to moral biti Popaj iz leta 1929 in ne kakšna novejša verzija, saj so kasnejše verzije grafično drugačne.

Malce drugačna pravila veljajo za izvedbo glasbenih del oziroma zvočne posnetke. Te ureja drugi zakon, zato avtorska pravica poteče po 100 letih. Prav tako imajo skladbe svoje avtorske pravice, vsaka izvedba (npr. orkestra) pa svojo. Če so newyorški filharmoniki izvedli dvesto let staro skladbo lani, je posnetek še vedno zaščiten in ga ni dovoljeno uporabljati.

Težje je tudi z umetniškimi deli, ki niso objavljena v klasičnem smislu ali sploh nikoli niso bila javno priobčena. Zanje zakon predpisuje mejo 70 let po smrti avtorja.