Zemlja se vrti vse hitreje, zato tudi letos brez prestopnih sekund

Za nami je najdaljše obdobje brez vrivanja prestopnih sekund, saj smo zadnjo dodali konec leta 2016, niti letos pa je ne bo, so sporočili iz IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service). To pomeni, da bo razlika med mednarodnim atomskim časom (TAI) in univerzalnim koordiniranim časom (UTC) še naprej ostala -37 sekund.

Prestopne sekunde se lahko dodajo konec junija ali konec decembra, da bi univerzalni koordinirani čas ostal usklajen z dejanskim vrtenjem Zemlje. Medtem ko TAI tiktaka nespremenjeno in vsak dan preteče 86 400 sekund, lahko imajo dnevi v UTC tudi 86401 sekund, če se doda prestopna sekunda, ali 86399 sekund, če je prestopna sekund negativna. Slednje se še ni zgodilo, saj to ustreza hitrejšemu vrtenju Zemlju od enega obrata na 84000 sekund, česar pa ni opaziti. A vendarle - prestopnih sekund dodajamo čedalje manj, torej se Zemlja vendarle vrti nekoliko hitreje kot pred desetletji in če se bo trend nadaljeval, lahko kdaj v prihodnosti vendarle dobimo tudi negativno prestopno sekundo. Druga možnost je seveda, da se koncept prestopnih sekund v celoti ukine, kar si tudi marsikdo želi, a to bi pomenilo, da bi se gibanje Zemlje povsem odlepilo od merjenja časa. Predlani so to že izglasovali, a šele po letu 2035, zato ni nujno, da ne bo do tedaj še kakšne spremembe.

Strokovnjaki hitrejše vrtenje Zemlje pripisujejo upočasnjevanju gibanja tekočega jedra planeta, zaradi česar se preostali del planeta vrti hitreje, da se vrtilna količina ohranja. Zanimivo je, da podnebne spremembe te efekte upočasnjujejo, saj taljenje ledenikov na polih upočasnjuje vrtenje planeta zaradi prerazporeditve mase. Brez globalnega segrevanja bi se Zemlja vrtela še nekoliko hitreje in negativne prestopne sekunde bi se zgodile tri leta prej, kot se bodo sedaj.