Imeli smo najkrajši dan v moderni zgodovini

Iz IERRSS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) so sporočili, da je bil po njihovih meritvah 29. junij 2022 najkrajši dan v bližnji človeški zgodovini. Tistega dne se je Zemlja okrog svoje osi glede na Sonce zavrtela 1,59 milisekunde prej kot v 86.400 sekundah, kar je nov rekord. Zelo kratki dnevi so bili še v letu 1973, v letu 2005 in leta 2020. Ni še jasno, kateri izmed več dejavnikov, ki vplivajo na vrtenje Zemlje, je odgovoren za letošnji rekord.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti 86.400 sekundah, kar imenujemo Sončev dan. V tem času sicer Zemlja naredi več kot 360°, ker se v isti smeri tudi giblje okrog Sonca in se mora zavrteti nekoliko dlje, da je ista točka na Zemlji ponovno usmerjena naravnost proti Soncu. Da Sončev dan traja 86.400 sekund, ni naključje, temveč je bila zgodovinsko sekunda tako tudi definirana. Kasneje se je definicija sekunde spremenila, ker se je izkazalo, da Zemlja ni preveč natančno pri svojem vesoljskem plesu.

Dolgoročni trend je upočasnjevanje hitrosti vrtenja Zemlje in s tem podaljševanje dne. To povzročajo predvsem plimske sile zaradi gravitacij med Zemljo in Luno. Ko je Zemlja nastala, se je vrtela zelo hitro in dnevi so trajali komajda kakšne štiri ure. Kasneje se je zaradi preoblikovanja površja, plimski sil in oddaljevanja Lune od Zemlje dan podaljšal na današnjih 24 ur. Dolgoročni trend je še vedno enak, saj pričakujejo, da se bo v naslednjih milijonih let dan še podaljšal. A kratkoročne spremembe kažejo v drugo smer.

Zaradi spreminjanje dolžine dne je treba prilagajati tudi ure. Medtem ko je mednarodni atomski čas (TAI) neodvisen do gibanja Zemlje in mirno tiktaka, univerzalni koordinirani čas lovi gibanje Zemlje. Če se to upočasni, lahko ob koncu polletja dodajo prestopne sekunde. Predvidene so tudi negativne prestopne sekunde, ki bi jih uporabili ob pohitritvi vrtenja Zemlje, a se to še ni zgodilo. Če pa bi se trend kratkih dni nadaljeval, bi se lahko zgodilo tudi to. Za zdaj je edini efekt umanjkanje prestopnih sekund vse od leta 2016, kar je najdaljše obdobje vse od njihove uvedbe v 70. letih.

Dolžina dne sicer med letom niha in je le v povprečju 86.400 sekund. Posamezni dnevi so do 30 sekund daljši ali krajši, a to je predvidljivo in normalno nihanje zaradi nagnjenosti Zemljine orbite in sploščenosti njene poti okrog sonca (potuje po elipsi in ne krožnici).