Julian Assange potuje domov

Julian Assange je dosegel dogovor z ameriškim tožilstvom, po katerem bo priznal kaznivo dejanje razpečevanja zaupnih podatkov ZDA. Tožilstvo bo zahtevalo 62-mesečno zaporno kazen, ki jo je Assange že prestal v britanskem zaporu Belmarsh, zato se lahko nemudoma vrne domov. Čeprav mora dogovor potrditi še sodišče v ZDA, je Assange včeraj že zapustil zapor in poletel proti Avstraliji. Visoko sodišče v Londonu je namreč potrdilo izpust, zato je po 1901 dneh v zaporu sedaj Assange svoboden človek.

Letalo je danes zjutraj pristalo na Tajskem, od tam pa je Assange potoval do Severnih Marijanskih otokov, kjer je v prestolnici Saipan pred ameriškim sodiščem opravil vse formalnosti. Za to mesto so se odločili, ker je blizu Assangeeve države prebivališča, so dejali na ameriškem pravosodnem ministrstvu. Assange pa je bil neuradno odločno proti temu, da bi vstopil v kontinentalne ZDA. Da se Assange nato vrača v Avstralijo, je potrdil njihov premier Anthony Albanese. Z Assangeom potuje visoki predstavnik Avstralije v Združenem kraljestvu Stephen Smith.

Assange je bil nesvoboden 12 let. Sprva se je skrival na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kasneje pa so mu odrekli gostoljubnost in ga predali britanski policiji. Iz zapora v Londonu se je Assange boril proti izročitvi ZDA, kjer bi mu lahko grozila tudi smrtna kazen. Assangeu so očitali ogrožanje nacionalne varnosti s širjenjem zaupnih dokumentov, ki jih je o vojnah v Iraku in Afganistanu množično objavljala preiskovalna platforma Wikileaks. Assange je ves čas poudarjal, da je bilo to dejanje v javnem interesu. Assangeu je gotovo uspelo spremeniti svet, kot si je želel, a morda ne na bolje. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da njegov zgled kot pozitivnemu izteku odvrača nove generacije preiskovalnih novinarjev od njihovega dela.

Wikileaks je objavil dokumente, ki jih je v letih 2010-2011 priskrbela Chelsea Manning. Za to je bila obsojena na 35 let zapora, a jo je po sedmih letih 2017. ameriški predsednik Obama pomilostil.