Raziskava: vetrnice ne vplivajo na populacijo ptic, vrtine v skrilavce pač

Eden izmed pogostih pomislekov proti vetrnim elektrarnam je njihov vpliv na ptice, do katerih naj bi bile elise neizprosne, še zlasti do večjih ptic. V najnovejši raziskavi, ki so jo objavili v reviji Environmental Science & Technology, je Erik Katovich z Univerze v Ženevi te bojazni ovrgel. Ugotovil je, da vetrnice nimajo merljivih učinkov na populacijo ptic, medtem ko se ta v okolici vrtin za pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev zmanjša za približno 15 odstotkov.

Katovich se je osredotočil na ZDA, kjer so v zadnjih 20 letih bistveno povečali proizvodnjo električne energije iz vetra. Leta 2000 so imeli nameščenih kapacitet za 2,6 GW, leta 2020 pa že za 122 GW. Medtem ko je doslej že več študij analiziralo vpliv posameznih lokacij na posamezne vrste ptic, je Katovich uporabi podatke iz znamenitega projekta občanske znanosti Christmas Bird Count za analizo na ravni celotne države. Predpostavil je, da bi se kakršenkoli vpliv na populacijo ptic, ki bi ga imele vetrnice, moral poznati na številu ptic, ki jih preštejejo v okviru projekta z več kot stoletno tradicijo. A vplivov ni našel. Ne v absolutnih številih ne pri omejitvi na velike ptice (orli in razne ujede) ni bilo opaziti nobenega vpliva vetrnic na populacijo.

Primerjal je še populacijo ptic na območjih, kjer poteka pridobivanje nafte in plina iz skrilavcev. Tudi ta se je v minulih desetletjih skokovito povečala s 37 milijonov kubičnih metrov leta 2007 na 740 milijonov kubičnih metrov leta 2020. Tu pa je v povprečju število ptic upadlo za 15 odstotkov, kar pripisuje več faktorjem: hrupu, onesnaženju zraka, vplivom na reke, ribnike in druga gnezdišča. Ko je Katovich pogledal še poročanje v medijih, je bila situacija obratna. V letu 2020 je naštel kar 173 člankov, kjer so avtorji pisali o domnevnih negativnih vplivih vetrnic na ptice, in le 46 člankov o vplivu vrtanja v skrilavce.