Zmanjkalo nam bo helija

Pravzaprav je ironično, a zmanjkuje nam elementa, ki v vesolju predstavlja četrtino navadne snovi. Medtem ko pogosto beremo o bodočem pomanjkanju nafte ali pa težavnosti recikliranja nekaterih elementov, ki jih množično uporabljamo v današnji elektroniki, ki kasneje konča na odpadu, helija na Zemlji dejansko zmanjkuje. Helij je tako lahek plin, da je hitrost njegovih atomov dovolj visoka, da v znatnih količinah uhaja iz atmosfere. Posledice občutimo že v vsakdanjem življenju.

Helij resda poznamo iz napihljivih balonov, ki so lažji od zraka in omogočajo hihitanje v višjih frekvencah, a ima tudi zelo resne uporabe. Superprevodni magnetni za hlajenje potrebujejo tekoči helij, brez njih pa ni na primer modernih magnetnih resonanc (NMR v raziskavah in MRI v medicini). Zato helija nikakor ne sme zmanjkati, saj srednjeročne zamenjave ni na vidiku.

A helija zmanjkuje, njegovo shranjevanje pa je strateško pomembno. Helija je v atmosferi premalo, da bi ga bilo smiselno pridobivati. Zato se helij "koplje", saj nastaja pri radioaktivnem razpadu nekaterih elementov, denimo radioaktivnih urana in torija, potem pa se ujame pod kamnine. Veliko helija je tako v zemeljskem plinu (vse do 7 odstotkov), od koder ga dobijo z destilacijo. Vsi ti viri so zelo počasi obnovljivi (za človeške razmere neobnovljivi), porabljeni helij pa nepovratno izgubljen.

Da helija resnično primanjkuje, kažejo naraščajoče cene in posledice za gospodarstvo. Ameriška veriga Party City, ki prodaja balone s helijem, je na primer napovedala zaprtje 45 trgovin po državi. Pet odstotkov svojih trgovin zapirajo zaradi pomanjkanja helija. Podjetje na svojih straneh celo navaja nasvete, kako lahko enake učinke dosežemo tudi z baloni brez helija ("prilepite jih na strop"). To seveda ne pomeni, da helija zmanjkuje zaradi uporabe v balonih (manj kot 10 %), je pa ta panoga enako prizadeta kot ostale. Helija je čedalje manj tudi, ker pridobivamo vse manj klasičnega zemeljskega plina, kjer je helij pomemben stranski produkt, temveč ga nadomešča plin iz skrilavcev.

Večino 20. stoletja so bile ZDA glavni proizvajalec helija (zaradi česar je Hindenburg uporabljal vnetljiv vodik), sedaj pa se ameriški primat počasi izteka. ZDA so namreč začele omejevati prodajo, predvsem grozi pomanjkanje zaradi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, od koder prihaja približno četrtina helija. Z zakonom iz leta 2013 bodo po letu 2021 skoraj popolnoma zmanjšale proizvodnje in prodajo. Tudi v državnih rezervah ga je čedalje manj, do septembra 2021 pa ga bodo popolnoma odprodali na trg. Cene helija so lani zrasle za več kot dvakrat, letos pa so še višje.