GNU 40 let pozneje

Ta teden smo praznovali 40-letnico odprtokodnega GNU (GNU's Not Unix!), ki ga je 27. septembra 1983 začel Richard Stallman. Tedaj je Stallman, ki je delal v laboratoriju za umetno inteligenco na MIT-u, najavil razvoj odprtokodnega operacijskega sistema, ki bo podoben Unixu, zato ga je poimenoval GNU. To je bil prvi operacijski sistem, ki je bil zamišljen posebej z mislijo na uporabniško svobodo. Iz projekta je nastalo veliko gibanje, ki tudi štiri desetletja pozneje ostaja privrženo istim idealom. Operacijski sistem GNU Hurd sicer ni bil nikoli dokončan, a ideja živi zlasti v Linuxovem jedru.

Direktorica FSF (Free Software Foundation) Zoë Kooyman, ki podpira razvoj GNU-ja, je dejala, da se je ideja odprte programske opreme, ki jo nadzorujejo uporabniki in ne obratno, začela prav z GNU. GNU System ni le najpogostejši operacijski sistem, ki ga sestavlja brezplačna programska oprema, temveč filozofija, ki je vodila razvoj odprte kode v vseh teh letih. Stallman je populariziral idejo copyleft, ki jo danes pooseblja GNU General Public License - ideja, da je koda dostopna vsem, a morajo njene izpeljanke vsi objavljati pod enako licenco. Z drugimi besedami: če v kodo vključite dele GNU, mora biti celotni izdelek izdan pod isto licenco.

Danes GNU običajno najdemo v navezavi z jedrom Linuxa, s čimer predstavlja hrbtenico za milijone strežnikov in drugih naprav po svetu. Linux je sicer nastal na principih GNU-ja, a njegov oče je seveda Linus Torvalds in ne Stallman. FSF in Stallman še danes trdita, da bi moral biti poimenovan GNU/Linux. A po drugi strani je GNU še precej več, saj je odprte programske opreme danes mnogo. Danes samoumevni prevajalnik gcc (GNU C Compiler) je luč sveta ugledal 1987 in tedaj celo prehitel komercialne izdelke po zmogljivosti. Danes je GNU sestavni del izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan - začenši z internetom.