Twitter kra(l)j dezinformacij

Včeraj je izšlo prvo poročilo v okviru Evropskega kodeksa za boj proti dezinformacijam, v katerem so primerjali razmere na družbenih platformah Facebook, Instagram, YouTube, TikTok, LinkedIn, Twitter v Španiji, na Slovaškem in Poljskem. Twitter je sicer letos maja odstopil od kodeksa, a so ga vseeno vključili v raziskavo. Pri tem velja poudariti, da niti odstop ne pomeni, da je Twitter povsem svoboden pri svojem početju, saj njegovo poslovanje regulira tudi DSA.

Rezultati raziskave, ki jih je objavil TrustLab, so posebej slabi za Twitter. V analizi 6155 objav in 4460 profilov na šestih platformah so ugotovili, da je na Twitterju kar 43 odstotkov objav neresničnih ali zavajajočih. Ta faktor se imenuje discoverability in predstavlja delež objav z dezinformacijami med vsemi objavami o neki tematiki. To razmerje je bilo najvišje na Twitterju in Facebooku, najnižje pa na YouTubu. Tudi delež profilov, ki objavljajo neresnice, je bil na Twitterju najvišji, najnižji pa na YouTubu. Zanimivo je, da objave z dezinformacijami na Twitterju in YouTubu povzročijo več interakcij uporabnikov od resničnih objav, medtem ko je na TikToku ravno obratno.

Evropska komisarka Vera Jourova je zato Twitter že pozvala, da ukrepa, ker sta ruska propaganda in dezinformacije zelo razširjeni. Ob tem je poudarila, da to ni prostovoljno ukrepanje, temveč zakonska obveznost po DSA.