Diamanti so večni, internet ni

Priljubljena tehnološka spletna stran CNET, ki nas spremlja že od davnega leta 1998, je letos začela brisati stare članke. Prakso, ki jo lahko označimo zgolj kot bizarno, vodi cilj, ki pod vprašanj postavlja demokratičnost interneta. CNET si želi dobiti čim višje mesto med zadetki pri iskanjih po Googlu, kar želijo doseči z odstranitvijo stari člankov.

Čudno prakso so začeli preizkušati sredi leta, julija pa so tempo zelo pospešili. Primerjava aktualnih spletnih strani z internetnim arhivom pokaže, da stari članki hitro izginjajo. CNET je potrdil dogajanje in dejal, da to ni bila lahko odločitev, a da odstranjujejo strani, ki trenutno ne služijo občinstvu, saj da je to pogosta praksa na straneh, ki se zanašajo večinoma na promet iz iskalnikov. SEO (Search Engine Optimization) lahko razumemo kot poskus ukaniti Google ali pa kot legitimno izboljševanje uporabniške izkušnje, ki se odrazi v boljši uvrstitvi med zadetki.

Google nikoli ne razkriva, kako deluje algoritem, da bi preprečil izigravanje. V grobih obrisih pa je jasno, kaj ceni: ažurnost, a tudi informativnost, povezljivost, promet, unikatnost, uporabnost itd. Google je sicer izrecno dejal, da brisanje starih vsebin ne koristi. Seveda se izključno stare strani ne bodo uvrstile visoko, a če ima spletišče obsežen arhiv, to ni škodljivo. CNET vztraja pri svojem. Sicer dodaja, da pred brisanjem članke arhivirajo interno, na internetnem arhivu in tudi obvestijo zaposlene avtorje.

Nekoč smo mislili, da je internet večen. Še danes velja, da kar se znajde na internetu, tam tudi ostane. A po Murphyju so to večinoma stvari, ki bi jih najraje pozabili. Uporabne informacije pa često izginjajo. Fenomen se imenuje gnitje in je eden izmed razlogov, da je internetni arhiv tako zelo pomemben. Hkrati pa tovrstne prakse kažejo, da kljub načelni demokratičnost interneta obstajajo vratarji, ki de facto določajo, kaj bo vidno. Nesporni vladarji so Google in družbena omrežja.