Pristanek japonskega plovila na Mesecu se je ponesrečil

Sonda Hakuto-R, japonskega podjetja ispace, se je ob torkovem poskusu pristanka na Luni očitno raztreščila. To je bil drugi neuspešen poskus pristanka zasebnega podjetja na Mesecu, po izraelskem plovilu Berešit pred štirimi leti.

Poleg Nasinega truda, da bi na Mesec vnovič stopila človeška noga, poteka živahna dejavnost tudi na področju zasebnih družb, ki se trudijo nekako priključiti "Lunarni ekonomiji", ki naj bi se oblikovala z nastankom prvih stalnih človeških postojank na našem naravnem satelitu. Mnoga od teh podjetij so izšla iz natečaja Google Lunar XPrize; med njimi tudi izraelsko SpaceIL in pa japonski ispace. Izraelci so s svojim plovilom Berešit na Mesecu skušali pristati prvi - in svojo napravo aprila 2019 prav spektakularno razbili. Drugi so bili skoraj natako štiri leta zatem na vrsti Japonci, toda torkov poskus pristanka glede na razpoložljive podatke prav tako ni uspel.

Ispaceova sonda Hakuto-R je proti Luni poletela lanskega decembra, dobrih pet mesecev pa je potovanje trajalo zato, ker so varčevali z gorivom in si pomagali z Zemljino gravitacijo. Pristanek je bil predviden za torek, 25. aprila pozno popoldne po našem času, ko je plovilo pričelo zavirati in se usmerilo proti Luninemu površju. Prenos v živo je kazal, da je spust potekal nemoteno vse do približno zadnjih 30 sekund, ko je nadzorni center izgubil stik s plovilom. Po slabe pol ure so Japonci naposled objavili, da komunikacije s sondo niso obnovili in da vse kaže, da je bila ob pristanku uničena. Kasnejša pojasnila navajajo, da je trenutno najverjetnejši razlog za neuspeh prehitro ugašanje motorjev za zaviranje, bržkone ker jim je zmanjkalo goriva.

Hakuto-R je sicer nosil kar nekaj uporabnega tovora, ki naj bi ga dostavil v bližino kraterja Atlas. Med drugim mini rover Rashid iz Združenih Arabskih Emiratov, pa robotka japonske agencije JAXA. Japonci so se na srečo pred takšnimi neuspehi dobro zavarovali in posel ispaca začrtali dolgoročno. V delu je že pristajalnik tipa M2, naslednik uničenega, ki bi lahko poletel že naslednje leto. Ameriška podružnica medtem v navezi z Draperjem sodeluje pri snovanju pristajalnika v okviru Nasinega programa Commercial Lunar Payload Services (CLPS), s katerim želijo Američani pognati zasebni vrvež na Luni. Ispacu bodo tako že v kratkem sledili novi poskusi privatnih pristankov; prva naj bi bila v režiji ameriških družb Astrobotic ter Intuitive Machines, s poletoma morda že to poletje.