Zakaj je propadla banka za ameriške start-upe

V ZDA je konec tedna propadla SVB (Silicon Valley Bank), ki je skrbela večinoma za tehnološke start-upe. Ti so imeli pri njej naložene ogromne količine zagonskega in investitorskega kapitala. A le dva dni je trajalo, da je štirideset let stara banka s precej konzervativnim portfeljem propadla, ameriške oblasti pa je ne bodo reševale. So se pa v nasprotju z jamstvom, ki je omejeno na 250.000 dolarjev, odločili rešiti vse denarne vloge komitentov, medtem ko bodo investitorji, torej imetniki delnic in obveznic te banke, svoje premoženje izgubili.

Propad SVB je ilustracija, da v svetu bančništva vtisi štejejo bolj od številk. Če se razširijo govorice, da ima banka težave, ne glede na njihovo utemeljenost, to postane resnica. V sredo so začele krožiti govorice, da ima SVB težave in da naj komitenti svoja sredstva raje preselijo na varno. Do četrtka je odliv vlog znašal že 42 milijard dolarjev in banka je imela negativno denarno stanje v vrednosti -958 milijonov dolarjev. Zgodil se je naval na banko (bank run) in banki je preprosto zmanjkalo likvidnosti. Pred težavami je imela banka bilančno vsoto okoli 169 milijard dolarjev.

Govorice je sprožilo razkritje poslovnega izida za prvo četrtletje, v katerem je banka ustvarila 1,8 milijarde dolarjev izgube s prodajami ameriških državnih obveznic in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev (MBS). Ob tem so tedaj najavili, da bodo skušali zbrati 2,25 milijarde dolarjev svežega kapitala. To je bila najslabša možna novica v najslabšem možnem trenutku, saj je banka Silvergate propadla prejšnjo sredo. Če ob propadu ene banke še neka druga banka napove dokapitalizacijo, je to znak za alarm. Trg je reagiral panično.

SVB je bila v resnici konzervativno dolgočasna banka, ki je svoja sredstva nalagala varno in preudarno. Depoziti v njej so se v preteklih letih kar kopičili, saj so jo start-upi uporabljali za parkiranje svojih vreč denarja. Zaradi ničelnih obrestnih mer so bile to večinoma vloge na vpogled. Na drugi strani bilance pa je banka te vloge uporabljala za nakup varnih vrednostnih papirjev, kot so obveznice, ki pa imajo daljšo ročnost. V normalnih razmerah je to varna kombinacija. Za poplačilo državnih obveznic jamči država, donos je vnaprej znan in fiksen. A da ga realiziramo, je treba obveznico držati do zapadlosti.

Ko so start-upi začeli množično dvigovati vloge iz SVB, ker so denar potrebovali za poplačilo ljudi in stroškov, se je zavrtela spirala. Temeljni razlog je bil dvig obrestnih mer, zaradi česar se je trg tveganega kapitala močno upočasnil, zato so se start-upi naslonili na svoje prihranke pri SVB. Po drugi strani pa dvig obrestnih mer vedno pomeni tudi dvig donosnosti obveznic, kar z drugimi besedami pomeni padec njihovih tečajev. Kdor mora obveznice tedaj prodajati, ustvari izgubo. SVB je morala za izplačilo odlivov sredstev nenadoma prodajati te obveznice, zaradi česar je ustvarjala izgubo. Pri prodaji 21 milijard dolarjev obveznic so izgubili 1,8 milijarde dolarjev. Ko so o tem obvestili delničarje, so komitenti panično še povečali odliv sredstev. Začarani krog se je zavrtel in rešitve ni bilo več. Paničnemu dvigovanju vlog je sledilo znižanje bonitetne ocene, pritisk pa se je prenesel tudi na druge banke. Delnice SVB so izgubile 60 odstotkov vrednosti.

SVB je zmanjkalo denarja in čez vikend so oblasti in regulatorji tuhtali, kaj storiti z banko. Naposled so se odločili, da jamčijo za vse vloge, medtem ko so seveda delničarje in upnike (lastnike obveznic) porezali. Podružnico banke v Veliki Britaniji je za en funt kupila HSBC, s čimer so rešili njene komitente. Jamstva za vse komitente so razumljiva, saj želijo oblasti s tem preprečiti paniko v bančnem sistemu in razširitev težav na druge banke. V tem svetu je zaupanje vse. A po drugi strani to predstavlja moralni hazard, saj bilance SVB niso imele ustrezno uravnanih ročnosti pasive in aktive, sedaj pa se nagrajuje tovrstna neodgovornost. Pristojni so se odločili, da bi bila alternativa še slabša.