ZDA bodo proizvajalcem polprevodnikov ponudile desetine milijard dolarjev za lokalno proizvodnjo

Ta teden je ameriški predsednik podpisal novi zakon o državni podpori pri proizvodnji polprevodnikov (CHIPS and Science Act), s čimer je julija sprejeti zakon začel veljati. Zakon prinaša 250 milijard dolarjev različnih vzpodbud za tehnološke velikane, s čimer si želijo ZDA zagotoviti neodvisnost od azijskih proizvajalcev čipov in okrepiti prvo mesto v razvoju. Zakon je kompromis, ki je nastal po dveh letih pogajanj v kongresu in ima podporo obeh strank.

Trenutno se velika večina čipov in drugih elektronskih komponent proizvede v Aziji, kar želi ameriška administracija z novimi finančnimi vzpodbudami spremeniti. V ZDA se je še v 90. letih proizvedlo 37 odstotkov vseh čipov, sedaj pa je ta delež upadel na 12 odstotkov. Proizvodnja se je selila zaradi cene, sedaj pa ZDA (in niti Evropa) preprosto nimajo niti kapacitet, da bi bistveno povečale proizvodnjo. Zakon zato predvideva več deset milijard nepovratnih sredstev za postavitve novih proizvodnih obratov.

V prvem svežnju je na voljo 54,2 milijarde dolarjev, od tega 39 milijard dolarjev za dodatne ali nove kapacitete za proizvodnjo, sestavo, testiranje in raziskave polprevodniških čipov. Dodatnih 11 milijard dolarjev pa je namenjenih za raziskave in razvoj. Preostalih 4,2 milijarde dolarjev bo namenjenih izobraževanju zaposlenih, mednarodnemu sodelovanju, razvoju varnih komunikacijskih tehnologij ipd. Ta denar bo v obliki subvencij namenjen zasebnim igralcem. K temu je treba prišteti še za 24 milijard dolarjev načrtovanih davčnih olajšav.

Poleg tega bo še 170 milijard dolarjev namenjenih več programom National Science Foundation, ministrstvu za trgovino, NIST-u in ministrstvu za energetiko, ki bodo s tem podpirali raziskave, razvoj, nakupe nove opreme, infrastrukture in podobno. Gre za državno financirane raziskovalno-razvojne mehanizme, ki že obstajajo, a bodo v naslednjih 10 letih dobili dvakrat več sredstev kot doslej.

S tem ne bodo hipoma rešili težav s pomanjkanjem čipov, zaradi česar na primer proizvodnja avtomobilom caplja za načrti. Večina denarja je namenjenih raziskavam, ki bodo težave reševale šele v daljšem obdobju. Neposredne subvencije največjim tehnološkim velikanom pa so svojevrsten paradoks, ker podjetij ne pestijo pomanjkanje denarja ali slabi poslovni rezultati. Čipe proizvajajo v tujini, ker se jim je to bolj splačalo. Nova zakonodaja želi spremeniti prav to.

V EU je Komisija prav tako predlagala zakonske rešitve, ki bi okrepili evropsko neodvisnost in lajšali težave zaradi pomanjkanja čipov. Načrtujejo 43 milijard evrov, ki bi bili namenjeni javnim in zasebnim partnerjem na področju polprevodnikov. Tudi Evropa namreč zaostaja v proizvodnji, saj proizvede le okoli 10 odstotkov čipov. Zakonski predlog morajo sprejeti Parlament in države članice (Svet).