Dobili smo prve posnetke teleskopa James Webb v polni ločljivosti

Danes smo dobili od vesoljskega teleskopa James Webb (JWST), kar smo čakali vse od začetka gradnje in še posebej od izstrelitve za lanski božič. NASA in ESA sta pokazali prve barvne fotografije, ki jih je posnel JWST. Prva fotografija se imenuje Webbovo globoko polje in prikazuje jato galaksij SMACS J0723.3-732, ki je od Zemlje oddaljena 4,6 milijarde svetlobnih let. Teleskop je posnel majhno zaplato neba, ki je na Zemlji vidna le z južne poloble, in predstavlja najnadrobnejšo fotografijo mladega vesolja kadarkoli doslej. Primerjava s Hubblom odkrije osupljivost dosežka, ob čemer ne smemo pozabiti, da je ekspozicija JWST trajala 12 ur, Hubblova pa 10 dni. Snemal je področje, ki je veliko približno toliko, kot zrno peska, ki ga z roko držimo čim dlje proč od oči - zelo majhen delec vidnega neba torej.

Fotografija, ki jo gledamo, je seveda umetno pobarvana. JWST jo je posnel v infrardečem delu spektra (z instrumentom NIRcam), ki ga človeške oči ne vidijo in zato tudi o barvah ne moremo govoriti. Posnete fotografije je treba izdatno obdelati, kjer se odločijo, katere dele bodo izpostavili in kako močno, nato pa umetno pobarvati glede na valovno dolžino. Človek, ki bi bil v vesolju, galaksij ne bi videl tako kakor JWST.

JWST ima prav zaradi izjemne ločljivosti, ki mu omogoča krajše ekspozicije, veliko kapaciteto. Na Zemljo bo tovrstne fotografije pošiljal praktično vsak teden. Že sedaj jih imamo več kot le eno. JWST je na primer videl rojstvo zvezd v meglicah, ko se oblaki prahu in plina zaradi gravitacijo sesedajo - če je mase dovolj, se zlepijo v zvezdo, ki zažari. Njegova največja fotografija pa ima ločljivost 150 milijonov pik in sestavljena iz 1000 posnetkov prikazuje pet galaksij: NGC 7320, NGC 7317, NGC 7318A, NGC 7318B, in NGC 7319. Skupno je JWST objavil pet različni posnetkov vesolja.

Teleskop zna več kot le pripravljati lepe posnetke. Ključni del raziskav vesolja je merjenje spektrov, iz česar lahko sklepamo o sestavi oddaljenih svetov, o obstoju planetov itd. Spektri, ki jih zmore posneti JWST, so neprimerljivo natančnejši od dosedanjih. To omogoča zelo natančne analize sestave planetov, zvezd in atmosfer. S snemanje izseva zvezde pa je možno videti, ali okrog nje kroži planet, ki potuje med opazovalcem in zvezdo, zato je zvezda za kratek čas videti temnejša (zgodi se delni mrk). Absorpcijski spektri pa omogočajo tudi analizo, kaj so deli iste galaksije in kaj so različne.