Danes v vesolje potuje teleskop James Webb

Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde let v preteklost - vesolje pa je staro 13,8 milijarde let.

JWST bo imel štiri kamere, ki bodo pokrivale območje od 0,6 do 28 mikrometrov, torej le del IR in malce vidne svetlobe (Hubble je gledal od 0,1 do 0,8 mikrometra). Primarno zrcalo v JWST bo bistveno večje od Hubblovega, saj bo merilo približno 6,5 metra v premeru. Tudi zorni kot bo večji, ločljivost pa boljša. Druga pomembna razlika je tudi njegova lokacija. Medtem ko jo bil Hubble v orbiti 570 kilometrov nad Zemljo, bo JWST 1,5 milijona kilometrov proč. Okoli Zemlje ne bo krožil, temveč bo krožil okrog Langrageve točke 2 glede na Zemljo in Sonce. Ta točka je stabilna. JWST bo tako krožil okrog Sonca kakor Zemlja, njegov položaj glede na Zemljo pa bo konstantna. To pa pomeni tudi, da ga ne bo možno oskrbovati z raketoplani. JWST bo torej tam, kjer je bil Herschel in še številni drugi instrumenti.

Ob izstrelitvi JWST bomo nedvomno zadrževali tih, a to ne bo edini napeti trenutek. Izstrelitev bo trajala pičlih 26 minut. Še nevarnejše je končno zlaganje origamija v obliko za delovanje teleskopa, kar vključuje tudi razpenjanje plastične folije s prevleko, ki bo ščitila pred Sončevimi žarki. Zlaganje teleskopa bo trajalo več tednov (29 dni), del tega pa bo tudi ohlajanje. Končno delovno temperaturo bo dosegel šele po več kot treh mesecih. Potem bo potekala kalibracija in nastavitev instrumentov. Prve uporabne fotografije pričakujemo v drugi polovici leta.

Prenos dogajanja bo možno spremljati v živo. S tem se bo končno začel projekt, ki bi moral zaživeti leta 2007 in ki je namesto 3,5 milijarde dolarjev stal 10 milijard dolarjev.