Mesečeva prst ni primerna za kmetovanje

Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.

Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente. Doslej Mesečevega peska dejansko še niso preizkušali v tej smeri, saj so bile dosedanje biokemične raziskave osredotočene le na vsebnost potencialnih nevarnih mikrobov. Izsledki raziskave so popisani v članku za Nature Communications Biology.

Semena so postavili v majhne prekate s po 900 miligrami prsti in dovajali vodo z dodatki hranil. Semena so zvečine vsa vzklila, toda motnje so se pojavile pri nadaljnji rasti. V primerjavi s kontrolnimi rastlinami, ki so poleg rasle v vulkanski prsti, s katero so želeli posnemati Mesečevo, so bile vse lunarne občutno manjše, rasle so počasneje in imele neznačilno barvo. Genetski pregled teh rastlin je pokazal, da so se množično vklapljali geni, ki jih povezujemo s stresom za rastline; med drugim ob pomanjkanju fosforja, obremenjenosti s kovinami in neravnovesjih soli. Mesečeva prst je v primerjavi z zemeljsko drugačna tako kemično kot fizikalno. V njej je manj snovi, ki jih povezujemo z rodovitnostjo, kot so fosfor, dušik, kisik in ogljik; po drugi plati je notri več kovin, kot je titan, medtem ko je železo prisotno v obliki drugih spojin kot na Zemlji. Regolit ima prav tako obliko ostrejših zrnc, ki so poškodovala strukturo rastlin.

To pomeni, da bi takšna prst pred rabo za pridelovanje hrane terjala dolgo in skrbno pripravo, na primer z gnojili, kar pa je zaradi uvodoma omenjene skoposti prostora na raketah težak izziv. Raziskave bodo verjetno usmerjene v razvoj postopkov za prepariranje prsti s sredstvi, ki bodo na voljo na licu mesta. Prav tako bomo skušali z genskim inženiringom razviti organizme, ki bodo odpornejši na opisane pomanjkljivosti regolita. Pomembno odkritje eksperimenta je, da se je prst, ki jo je nabral Apollo 11, močno razlikovala od drugih dveh vzorcev: veliko bolj strupena je bila, verjetno zaradi večje izpostavljenosti zunanjim vplivom, kot je Sončev veter. In nenazadnje: pokazalo se je, da je Nasin posnetek Lunine prsti, JSC-1A, ki so ga razvili iz vulkanske prsti v Arizoni, v tem oziru precej slab in bo ga bo treba bistveno izboljšati.