Ustavno sodišče: policijska uporaba dronov ni neustavna

Ustavno sodišče nadaljuje s presojo zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v okviru katere je pred časom razveljavilo določbe o tehnični prepoznavi registrskih tablic, tokrat pa so obravnavali pravno podlago za uporabo brezpilotnih zrakoplovov pri opravljanju policijskih nalog v okviru člena 144a.

Tudi to presojo je zahteval Urad varuha človekovih pravic, kjer menijo, da je uporaba dronov sporna, saj je v zakonu opredeljena na izrazito splošen način, da s tem ni več zadoščeno ustavni zahtevi, po kateri morajo koristi uporabe brezpilotnih zrakoplovov odtehtati težo takega posega. V uradu še posebej izpostavljajo določbo, ki omogoča uporabo dronov tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter identificiranje storilcev, kar naj bi bilo v nasprotju s 35. in 38. členom ustave. Po navedbah varuha se z brezpilotniki uvaja tehnologija, ki bo omogočala stalni in vsesplošni nadzor in bo postajala vse bolj sofisticirana, napredna in zmogljiva. Predlagatelji še menijo, da je uporaba zrakoplovov v nasprotju z ustavno pravico do svobode gibanja.

Ustavno sodišče je v presoji skladnosti zapisalo, da je temeljna podstat pravice do varstva osebnih podatkov spoznanje, da ima posameznik pravico zadržati informacije o sebi zase in da je on tisti, ki odloča, koliko informacij o sebi bo razkril in komu. Vendar pa ta pravica ni absolutna. Ko to zahteva splošni interes in so izpolnjeni pogoji iz 2. in 15. člena ustave, mora posameznik dopustiti posege v zasebnost.

Sodišče je zato ocenilo, da so v uradu varuha preskopo utemeljili neskladje določbe ZNPPol z 38. členom ustave, pri čemer so si zakon razlagali drugače, kot je ustaljena praksa ter pri tem zgolj na splošno zatrjevali, da uporaba zrakoplovov pomeni nevarnost za varstvo osebnih podatkov. Kar se tiče domnevnega omejevanja svobode gibanja, pa je sodišče menilo, da gre za za pavšalne navedbe in stališče, ki nima opore v zakonu, zato je navedba premalo utemeljena za presojo. Ustavno sodišče je zato razsodilo, da izpodbijana določba člena 144a. ZNPPol ni v neskladju z ustavo.

Sodišče je sicer v odločbi precej časa posvetilo razlagi spornih ter z njimi povezanih členov zakonov in pri tem ugotovilo, da zakonodaja že sama po sebi omejuje uporabo tehničnih sredstev na zrakoplovih - to so lahko zgolj naprave za fotografiranje ter video in avdio snemanje in sredstva za označevanje ali identifikacijo oseb, vozil in predmetov, ki so v uporabi v policiji in jih z internim aktom opredeli minister. Nabor tehničnih sredstev, ki jih je dopustno pritrditi na zrakoplov se torej s spremembami ZNPPol ni spremenil, pač pa je v zakonu opredeljen le nov nosilec zanje, torej ob dosedanjem helikopterju še brezpilotni zrakoplovi.

Prav tako sodišče ugotavlja, da zakonodaja že doslej restriktivno omejuje uporabo takih tehničnih sredstev. V nobenem primeru jih namreč ni mogoče uporabljati drugače kot reaktivno, torej kot odziv na že zaznan prekršek ali kaznivo dejanje. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za preventivni oziroma nadzorni namen v smislu odkrivanja prekrškov in kaznivih dejanj, pa ni dovoljena.

Z nekaj branja med vrsticami je tako moč zaznati, da je ustavno sodišče uradu varuha človekovih pravic blagohotno namignilo, da vsaj v delih, ki jih navajajo, dosedanja zakonodaja že precej dobro uokvirja policijska pooblastila glede na ustavo, morda pa tudi, da svoje naloge tokrat niso preveč dobro opravili.

Tretji sklop zahtev varuha za presojo ZNPPol predstavljajo še določbe o zbiranju podatkov o letalskih potnikih, o čemer pa bo ustavno sodišče presojalo ločeno.