Več kot tretjina Zemljanov še ni bila na internetu

Poročilo Agencije ZN za telekomunikacije obravnava globalne spremembe v dostopanju prebivalstva do interneta, ki jih je zaznamovala predvsem pandemija covida-19. Čeprav se je število uporabnikov interneta povečalo za skoraj petino, pa je več kot tretjini Zemljanov še vedno nedosegljiv.

Pandemija novega koronavirusa je močno poudarila zmogljivosti brezkontaktnega prebivanja, kot so delo in šolanje na daljavo ter naročanje živeža in ostalih dobrin prek spleta. Zato ni nenavadno, da poročilo Agencije za telekomunikacije Združenih narodov (ITU - International Telecommunication Union) ugotavlja, da je naše najljubše omrežje cevi v slabih dveh letih, med 2019 in 2021, zabeležilo porast uporabnikov s 4,1 na 4,9 milijarde. Večino od tega v lanskem letu, ki je s tem zabeležilo največji skok po desetletju. Toda kljub temu skoraj 2,9 milijarde ljudi, oziroma 37 odstotkov prebivalstva, na splet ni pogledalo še nikoli. 96 odstotkov jih prihaja iz držav v razvoju, ki za širši dostop enostavno še nimajo tehničnih zmogljivosti.

Poročilo agencije ugotavlja še druga kričeča nesorazmerja. Medtem ko je delež uporabnikov interneta pri moških in ženskah v razvitem svetu približno enak, je ženskam v državah v razvoju vidno težje, saj jih internet uporablja za približno deset odstotnih točk manj kot moških. Ogromen razkorak je tudi med urbanimi in ruralnimi predeli: v mestih je internetna dostopnost globalno gledano dvakrat višja kot na podeželju, v revnih državah pa štirikrat. To za tehnološke velikane sicer pomeni ogromen bazen potencialnih novih uporabnikov, zato je logično, da se trudijo s polaganjem novih podmorskih kablov in razvojem satelitskega interneta.