Zapisovanje podatkov v steklo postaja praktično

Jurij Kristan

4. nov 2021 ob 06:36:10

Britanski raziskovalci so pošteno nadgradili metodo zapisovanja podatkov v steklo, ki sedaj na plošček velikosti blu-rayja omogoča vnos 500 terabajtov v približno 60 dneh.

Naša informacijsko požrešna civilizacija proizvede vse več dragocenih digitaliziranih podatkov, ki terjajo trajno shranjevanje; to pa je svojevrsten izziv, saj imajo vsi uveljavljeni mediji razmeroma omejeno življenjsko dobo. V zadnjem desetletju se je kot medij prihodnosti za trajno shranjevanje izkristaliziralo kvarčno steklo, v katerega zapisujemo s femtosekundnim laserjem. Ta v tridimenzionalno strukturo stekla "vžiga" lamele (po domače, neke sorte zareze) z določeno kotno orientacijo in velikostjo, kar skupaj s položajem nosi zapisano informacijo. Teoretično gledano naj bi bilo takšno steklo obstojno milijarde let, obenem pa je odporno na visoke temperature, magnetizacijo, sevanje in praske. Na čelu napredka v tem segmentu je Microsoftov projekt Silica, kjer so pred dvema letoma demonstrirali zapisovanje slabih stotih gigabajtov velikega video posnetka na ploščico s približno polovično površino blu-rayja - toda za to so porabili ves teden.

Sedaj so njihovi sodelavci na Univerzi v Southamptonu, kjer se je zamisel sprva rodila, metodo še dodobra nadgradili tako glede gostote kot hitrosti zapisa in vse kaže, da zna v kratkem naposled postati praktična. Izboljšava se tiče predvsem načina, kako laser izžiga podatke v steklo. Enemu močnejšemu pulzu sledi nekaj šibkejših, ki začetno votlino razširijo v podolgovato lamelo velikosti 50×500 nanometrov. Na ta način se material segreva počasneje kot pri prejšnjih metodah, kar omogoča hitrejše pulze, višjo gostoto zapisa in vzporedno pisanje z več laserji. Posamezen laser je tako v poskusu podatke vnašal s hitrostjo 230 kilobajtov na sekundo, avtorji pa predvidevajo, da bi lahko kos stekla velikosti blu-rayja z vzporednim vnašanjem popisali s 500 terabajti podatkov v 60 dneh. To pomeni, da bi film izpred dveh let namesto enega tedna zapisovali le še okrog 20 minut, kar so že praktično uporabne zmogljivosti.