Londonski vozniki pospešeno menjujejo dizelska vozila

Londonska ultra nizkoemisijska cona se je s prejšnjim ponedeljkom precej razširila. In ko rečemo precej, to pomeni po površini za kar 18x. Po novem obsega t.i. notranji London in vključuje mednarodno letališče London City na vzhodu in se konča streljaj od stadiona Wembley, kar je kar 24km razdalje. Stara emisijska cona je pokrivala 21km2, nova pa kar 380 km2 in zaobsega površino, na kateri živi 3,8 milijona meščanov.

London ima pestro zgodovino onesnaženja zraka, morda najbolj znan je Veliki Londonski smog iz leta 1952, ko je nad Londonom nastalo območje inverzije in brezvetrja, zrak pa so onesnaževali izpusti iz individualnih kurišč, cestnega in železniškega prometa ter tudi iz termoelektrarn, ki so zaradi povojnih razmer kurile manj kakovosten premog. Le v tem dogodku naj bi umrlo več tisoč prebivalcev Londona.

London ima tudi zgodovino raziskovanja prometnih tokov in je tudi mesto, na katerem je statistik in prometni načrtovalec R. J. Smeed s financiranjem britanske vlade v letu 1964 izdal t.i. Smeedovo poročilo, v katerem je zagovarjal zaračunavanje cestnine glede na prometno obremenjenost, t.i. "congestion charge".

Preteklo je še mnogo let preden je tovrstno zaračunavanje cestnine postalo tehnično izvedljivo in leta 2003 je ozko območje v centralnem Londonu končno postalo "Congestion charge zone", prometna cona, kjer so zaračunavali cestnino, da se zniža prometna obremenjenost. Vstop v cono so zaznale kamere, ki so samodejno prepoznale registrske tablice vozila, ter za dotično vozilo zabeležile, da je potrebno plačilo cestnine. Ob uvedbi je cestnina za preobremenjenost znašala 5 funtov, skozi leta pa se je nekajkrat zvišala in danes znaša 15 funtov.

Poleg cestnine zaradi preobremenjenosti v centralnem Londonu so zaradi visoke onesnaženosti leta 2008 zatem na območju širšega Londona uvedli nizkoemisijsko cono (LEZ), ki pa je zajela le kombije in tovorna vozila, avtomobili so bili izvzeti. Večja tovorna vozila so večinoma dizelska in odgovorna za večino onesnaževanja, še posebej s finimi prašnimi delci in dušikovimi oksidi (NOx), ki povzročajo nebroj zdravstvenih težav.

Leta 2017 so v Londonu uvedli še dodatno "cestnino za toksičnost" ("Toxicity charge"), ki so jo morala plačevati vozila, tudi osebna, ki so vstopala v center podnevi in niso dosegala emisijskih standardov vsaj Euro 4. Dodatnih 10 funtov cestnine je imelo za posledico, da je v centralni London vstopalo precej manj starejših vozil, ki nesorazmerno veliko onesnažujejo.

Aprila 2019 je cestnino za toksičnost zamenjala ureditev, ki ji danes pravijo ultra nizko emisijska cona ("Ultra Low Emission Zone"). Obseg je ostal enak kot pri "cestnini za toksičnost", po novem je ureditev veljala ves čas, povišale pa so se zahteve za emisijske standarde, in sicer za motocikle na Euro 3, za bencinske avtomobile Euro 4 ter za dizelske avtomobile Euro 6, avtobusi in tovorna vozila pa morajo dosegati vsaj standard Euro 6. Število najbolj onesnažujočih vozil, ki so vstopala v cono, je tako v 4 mesecih upadlo iz 35.600 na 23.000, emisije znotraj cone pa so se znižale kar za 20 odstotkov. Število ljudi, ki živijo na območjih, ki presegajo zakonske omejitve onesnaženosti z NOx je upadlo kar za 94%. Število šol v tovrstnih območjih je padlo iz 455 leta 2016 na 14 leta 2019, za kar 97%. Vse to kaže, da tudi London s svojimi perečo prometno situacijo lahko precej izboljša kakovost zunanjega zraka.

Pretekli teden je stopila v veljavo razširitev ultra nizke emisijske cone, ki zaobjema notranji London, v katerega dnevno vstopa okrog milijona vozil. Velika večina, 87% teh vozil že dosega standarde, tako preostane okrog 140.000 vozil, ki bodo bodisi morala plačevati dodatno cestnino bodisi oditi na obrat za predelavo odpadnih vozil.

Kakšne bodo posledice razširitve nizkoemisijske cone na kakovost zraka se bo še pokazalo, že zdaj pa je jasno, da Londončanom ni vseeno kakšen zrak dihajo. Iz prometa je v zadnjih petih letih šlo kar 128.000 dizelskih vozil, to je 15% znižanje, kar je več kot 6-krat večji upad kot v preostalih delih Združenega kraljestva. Londonski župan si želi, da bi London postalo ogljično nevtralno do leta 2030, a do ogljične nevtralnosti je še dolga pot.

Za primerjavo: V Sloveniji trenutna avtocestna cestninska shema upošteva tudi emisijski razred tovornih vozil. Tovorna vozila, ki ustrezajo Euro 6, se cestnini s približno 34 EUR na 100 km, medtem ko se vozila, ki ne dosegajo Euro standardov (Euro 0) cestnini s približno 55 EUR na 100 km. A hkrati lahko ta vozila prosto vozijo po najbolj poseljenih kotičkih države.