Indija prva odobrila DNK cepivo proti covidu-19

Indija je kot prva država na svetu odobrila uporabo DNK-cepiva proti covidu-19. Gre za cepivo ZyCoV-D, ki ga je razvila tamkajšnja družba Cadila Healthcare. Regulator DCGI (Drugs Controller General of India) je vlogo prejel 1. julija, včeraj pa je izdal izredno dovoljenje za uporabo. To je sploh prvo DNK-cepivo proti katerikoli bolezni, ki je bilo pogojno odobreno za uporabo v splošni populaciji.

V prvi fazi testiranja cepiva je sodelovalo 48 zdravih posameznikov, v drugi več kot tisoč, v tretji pa skoraj 30.000, med katerimi je bilo tudi tisoč otrok (12-18 let). Rezultati so pokazali, da cepivo, s katerim se cepi s tremi odmerki, pri 66 odstotkih prepreči simptomatični potek bolezni in v 100 odstotkih prepreči hujši potek. Cepivo so odobrili za uporabo pri vseh ljudeh, starejših od 12 let.

Novo cepivo uporablja enak pristop k učenju telesa o izdelavi protiteles za SARS-CoV-2 kot cepiva mRNA, izvedba pa je drugačna. Doslej so bila po svetu registrirana cepiva s tehnologijami mRNA (Moderna, Pfizer), kjer v celice vnesemo informacijsko RNA, ki jo potem ribosomi v citoplazmi ali endoplazemskem retikulu prepišejo v proteine S (spike), vektorska cepiva (AstraZeneca, Janssen, Sputnik), kjer v celice vnesemo gensko prilagojen neškodljiv virus, ki vsebuje tudi zapis za proizvodnjo proteina S (ki ga spet izdelajo naše lastne celice), cepiva z inaktiviranim virusom (kitajska CoronaVac in Sinopharm ter indijski Covax), kjer v telo vnesemo pohabljen virus SARS-CoV-2, ter proteinska cepiva (ameriški Novavax), kjer v telo vnesemo proteine S iz SARS-CoV-2. Pričakovani končni rezultat je torej v vseh primerih enak: človekov imunski sistem mora srečati protein S, ki so ga bodisi izdelale naše celice po navodilih bodisi smo ga v telo vnesli z inaktiviranim virusom ali samostojno, in potem izdela protitelesa.

Indijsko cepivo deluje sorodno kot cepiva mRNA, le da uporablja DNA. Vsebuje plazmid, to je zaključena krožna DNA, ki vsebuje zapis za gen za proizvodnjo proteina S. Ko ta plazmid pride v celice, se mora za razliko od cepiv mRNA prebiti v celično jedro, kar je zelo težko in je v preteklosti predstavljalo oviro pri učinkovitosti tega cepiva. V jedru se ta plazmid prepiše v mRNK, ki potem potuje v citoplazmo, kjer je nadaljnja pot enaka kot pri cepivih mRNA. Ribosomi prevedejo mRNA v protein S, ki zapusti celico in sreča imunski sistem. Cepiva s plazmidno DNA so se doslej uporabljala zlasti za cepljenje živali, na ljudeh pa jih trenutno testirajo zlasti za zdravljenje raka in HIV-a.

Glavne prednosti novega cepiva so stabilnost pri višjih temperaturah, kar bo olajšalo transport, in enostavno odmerjanje, saj ne potrebujemo injekcije. Priložen ima poseben injektor, ki iztisne tekočino pod kožo do ustrezne globine. Glavna slabost je potreba po treh odmerkih in nekoliko nižja učinkovitost, saj se mora plazmid prebiti do jedra celice.

V Indiji so bila pred tem že odobrena štiri cepiva proti covidu: Covishield, Covaxin, Sputnik V in Moderna.