Sodišče zavrglo obe veliki lanski ameriški tožbi proti Facebooku

V zanimivem preobratu je ameriško zvezno okrožno sodišče zavrglo tako tožbo agencije FTC kot tudi tisto ameriških zveznih držav, s katerima so skušali pričeti razbitje Facebooka, oziroma ločitev Instagrama in WhatsAppa. Toda gre šele za začetek boja, kajti razplet kaže predvsem na grozno zastarelost ameriške protimonopolne zakonodaje, na kateri sta bili tožbi zgrajeni.

Zadnja leta odzvanjajo v spopadu ameriških oblasti s tehnološkimi velikani in eden najbolj konkretnih tovrstnih dogodkov se je pripetil lanskega decembra, ko sta Facebook udarili dve veliki protimonopolni tožbi. Eno je sprožil tamkajšnji Urad za trgovino (FTC), drugo pa 48 generalnih državnih tožilcev; obe sta Facebooku očitali monopolistično delovanje v obliki sovražnega prevzemanja konkurenčnih podjetij in storitev, še preden bi te lahko ogrozile Facebook. Posledično je bil glavni namen tožb sprožitev ločitve Instagrama in WhatsAppa od matičnega podjetja. Toda v ponedeljek je zvezni okrožni tožilec iz Washingtona D.C., James Boasberg, obe tožbi jadrno poslal v koš.

Njegova osnovna argumentacija pravi, da ne en ne drugi tožnik nista uspela zadovoljivo pokazati, da je Facebook na področju sodobnih družbenih omrežij monopolist, čeprav se podrobnosti rahlo razlikujejo. V primeru FTC sodnik razlaga, da agencija ne ponuja nobene strokovne analize stanja trga, ki bi jasno pokazala na Facebookovo monopolno obnašanje in se preveč naslanja na gol podatek o 60-odstotnem tržnem deležu. V primeru zveznih držav pa je bil postopek sprožen prepozno glede na čas nakupa Instagrama in WhatsAppa. Medtem ko ima zadnja tožba zaradi postopkovnih ovir malo možnosti obuditve, pa ima FTC časa do konca julija, da dokument posodobi in tožbo sproži ponovno. Iz agencije so v skopem odzivu pojasnili, da še pregledujejo sklep in se še odločajo o nadaljnjih ukrepih. Facebookove delnice pa so zaradi dogodka poskočile za 4 procente in tržno vrednost prvič pognale prek bilijona dolarjev.

Toda v resnici ne gre za enoznačno zmago za Zuckerbergovo firmo. Razlogi za padec tožb so zelo očitni: ameriška protimonopolna zakonodaja je brezupno zastarela, zgrajena za boj proti velikanom naftne ere in ne sodobnim tehnološkim podjetjem - eden poglavitnih kamnov spotike v Boasbergovi razlagi je bilo denimo dejstvo, da je mogoče Facebook uporabljati zastonj. To pomeni, da se bodo ameriški uradi in zakonodajna telesa morali usesti in dodobra prevetriti zakonodajo ter jo prilagoditi za boj proti IT korporacijam. Dejavnosti so prav tako že v teku: v začetku junija je Predstavniški dom kongresa predstavil sveženj petih tovrstnih zakonov, ki se lotevajo praks prevzemov in tokov podatkov med različnimi podružnicami ter storitvami podjetij. Toda postopke še vedno ovirajo spori med obema glavnima ameriškima političnima strankama, saj se demokrati in republikanci problematike še vedno lotevajo iz različnih vzgibov. Toda če obenem upoštevamo, da je nova šefica urada FTC pred nedavnim postala zagrizena borka proti tehnološkim monopolistom Lina Khan, se počasi vendarle oblikujejo temelji za spopad, kjer bodo imele ZDA proti Facebooku, Applu, Googlu in druščini več možnosti kot doslej.