Operacija Trojan Shield / Greenlight: če ne moremo zlomiti šifriranja, ponudimo svojo aplikacijo

Ameriški FBI, ameriška Agencija za droge (DEA), nizozemska policija in švedska policija so v sodelovanju z Europolom in še trinajstimi drugimi državami včeraj izvedle obsežne racije, v katerih so pridržali 800 osumljencev hudih kaznivih dejanj, zasegli osem ton kokaina, dve toni amfetaminov, 250 kosov orožja, 55 luksuznih avtomobilov in več kot 48 milijonov dolarjev gotovine in kriptovalut. V dve leti dolgi preiskavi so prisluškovali več kot 12.000 posameznikom iz 300 hudodelskih združb iz več kot 100 držav - ker so uporabljali aplikacijo za komuniciranje, ki jo je pripravil FBI.

Modernih aplikacij za šifrirano komuniciranje, kar podpira tudi WhatsApp, ob dobri implementaciji ni možno zlomiti. Če želimo prisluškovati pogovorom, je edini način zajeti vsebino na viru ali cilju, torej okužiti sprejemnike. Zaradi tega so v ZDA in Evropi že dlje časa žgoče razprave, ali bi države lahko imele pravico od proizvajalcev zahtevati, da v svoje izdelke vgrajujejo stranska vrata. Brez tega namreč odredb o prisluškovanju tehnično ni možno izvesti, medtem ko bi s takšno varnostno luknjo vso komunikacijo izpostavili tudi prisluškovalnim napadom tujih služb in kriminalcev.

Zato je FBI ravnal drugače. Izdelali so lastno platformo ANOM, ki se je predstavljala kot varno komunikacijsko orodje za šifrirano pomenkovanje, v resnici pa so vsa sporočila v realnem času prebirali tudi v FBI. Aplikacijo so ponujali na posebnih telefonih, ki so bili prilagojeni le zanjo, niso pa omogočali klicanja ali pošiljanja običajnih sporočil. Sprva so ovaduhi razširili te telefone in informacijo o novi aplikaciji po kriminalnem podzemlju, sčasoma pa jo je želelo in uporabljalo čedalje več kriminalcev - na koncu je FBI razdelil 12.000 telefonov po celem svetu. To je lep uspeh, če pomislimo, da so jih začeli deliti leta 2019.

V tem času so namreč kriminalci izgubili dve drugi platformi (EncroChat in Sky ECC), zato iskali novo. ANOM je ponujal točno to, kar so potrebovali, zato po začetni skepsi ni bilo težko prepričati tudi šefov kriminalnih združb, da so jo uporabljali za varno komuniciranje. Policija je v tem času prestregla več milijonov sporočil, v katerih so dokazi o najhujših kaznivih dejanjih, kot so umori po naročilu in ogromnih pošiljkah mamil. V akciji so sodelovali organi iz Avstralije, Avstrije, Danske, Estonije, Finske, Kanade, Litve, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Nove Zelandije, Švedske, Velike Britanije in ZDA.