AMD na Computexu z nabito polno tiskovko

Če lahko postavke z uvodnih predstavitev Intela in Nvidie na letošnjem Computexu preštejemo na prste ene mizarjeve roke, pa je AMD pripravil navdušujočo serijo najav. Med njimi smo videli tako pričakovane reči, kot so APUji Ryzen 5000G za prosto prodajo in prenosniški Radeoni RX 6000M, kot tudi presenečenje v obliki novega formata medpomnilnika v prihajajočih procesorjih.

Ko so v rdečem taboru sredi aprila predstavili procesorje z integrirano grafiko (AMD jim pravi APU) Ryzen 5000G, so bili sprva namenjeni zgolj OEM partnerjem, toda v podjetju so takoj dali vedeti še, da jih lahko poleti na policah trgovin pričakujemo tudi samostojno. To se bo zgodilo 5. avgusta, ko prispeta prva dva primerka, osemjedrnik Ryzen 5700G in šestjedrnik 5600G. To se pravi, uvodoma bosta na voljo najmočnejša 65-vatna primerka iz šesterice aprila lansiranih APUjev, ta hip pa še ni jasno, ali in kdaj sledijo preostali. Če na hitro ponovimo, so to izdelki, kjer so procesorska jedra Zen 3 spojena z grafičnim vezjem arhitekture Vega. Ker gre za monolitno napravljene čipe (in ne čipletne), ki izvirajo iz prenosniških Ryzenov Mobile, so nekaj varčnejši od namizniških, a imajo hkrati v primerjavi z njimi prepolovljen medpomnilnik L3 in podpirajo zgolj PCIe verzije 3.0. 5700G bo imel čez Lužo priporočeno ceno 360 dolarjev brez davka, 5600G pa 260 dolarjev, a kot je treba v teh časih vselej poudariti, sta tako realna cena kot dobavljivost pri vsem v zvezi s čipi trenutno čista loterija.

Strateško najpomembnejša od najav je bila osredotočena na grafične čipe, kajti Radeoni RX 6000M pomenijo odločen napad na prenosniški del trga, kjer je v zadnjih letih Nvidia kraljevala praktično brez konkurence. Ker je aktualna AMDjeva grafična arhitektura RDNA2 prinesla pošten napredek v varčnosti, bomo po dolgem času vnovič videli spodobne radeone za laptope. Uvodno serijo sestavljajo trije primerki: RX 6800M, RX 6700M in pa RX 6600M. Prva dva sta zasnovana na čipu Navi 22, se pravi namizniškem RX 6700 XT, medtem ko je 6600M napravljen na osnovi Navija 23, ki ga v desktop obliki še nismo videli in bo podlaga namizniškega RX 6600 XT. Trojica po vrsti navzdol nosi 12, 10 in 8 gigabajtov pomnilnika. Vsi premorejo frekvence nad 2 GHz, kar je za prenosniške grafične čipe dokaj visoko. Močnejša brata sta namenjena igranju v 1440p in se tudi razmeroma močno grejeta - pri 135 W in navzgor, zato ju bomo videli v najmočnejših prenosnikih, kajti AMD skuša tu odkrito konkurirati Geforcu RTX 3080. RX 6600M bo bolj prilagodljiv, s porabo med 50 in 100 vati, in bo verjetno najbolj množično zastopan, z namenom igranja v 1080p.

V podjetju pravijo, da sta RX 6800M in 6600M že na poti k sestavljalcem računalnikov, medtem ko bo RX 6700M v nedoločljivi prihodnosti. Prvi primerki prenosnikov so že v obtoku, toda za razliko od siceršnjih tovrstnih tiskovk te ni spremljal množičnejši hudournik najav s strani proizvajalcev, kajti AMD si mora ekosistem sodelovanja z njimi pravzaprav ponovno izgraditi. Temu naj bi služila iniciativa Design Framework Initiative, skozi katero bodo imela podjetja direktno povezavo z AMDjem, za lažji dizajn naprav z optimiziranimi lastnostmi, od zmogljivosti do časa prebujanja in hlajenja. Izdelki, ki bodo v tem oziru vsebovali optimizirane naveze AMDjevih procesorjev in grafičnih kartic, bodo nosili znamko AMD Advantage. Se pravi: gre za nekaj podobnega kot Intelovo Project Atheno, oziroma sedaj Intel Evo.

Ob robu hardverske se je odvila tudi softverska grafična najava, saj so prvič uradno govorili o svojem prijemu za razširjanje (upscaling) ločljivosti, FidelityFX Super Resolution (FSR). Upscaling je s tehnologijo DLSS pričela potiskati Nvidia in predstavlja način, ko se slika izriše pri razmeroma nizki ločljivosti, ki se jo nato raztegne v postprocesni fazi, kar je še posebej uporabno v navezi z raytracingom, ker je njegova požrešnost bistveno odvisna od delovne resolucije. Več o FSR naj bi izvedeli 22. junija, ko bo imel AMD nalašč temu namenjen dogodek. Že sedaj pa je mogoče razbrati nekaj ključnih razlik glede na Nvidiin pristop. V prvi vrsti dejstvo, da bo AMDjev standard odprt in ga bo torej mogoče uporabiti tudi na geforcih! Imel bo štiri različne kvalitativne stopnje - ultra quality, quality, balanced in performance, pri čemer naj bi bili pribitki k številu sličic na sekundo dva- in večkratni. Manjkal pa je ključen podatek, namreč o podrobnostih delovanja. Zaenkrat je iz besed razbrati, da je tehnologija podobna DLSS 1.0, kar ne vzbuja optimizma, ker je to zamisel Nvidia zavrgla in že lansirala precej izboljšani standard DLSS 2.0. Kakorkoli; več čez nekaj tednov.

Za konec je sledilo še navdušujoče presenečenje, kajti Lisa Su je razkrila, da se inženirji že nekaj časa igrajo s TSMCjevo tehnologijo zlaganja čipov v plasteh, 3DFabric. Rezultat so procesni čipleti za CPUje Ryzen z dodatno zalogo predpomnilnika L3, poveznjenega na čiplet. Natančneje: core complex z osmimi jedri, ki ima trenutno 32 MB L3 cacha, nosi dodatno plast s 64 MB, kar skupno zalogo torej poveča na 96 MB po čipletu, oziroma na 192 MB na močnejše od procesorjev Ryzen, kjer bomo tehnologijo najprej videli v uporabi. To naj bi se zgodilo že zgodaj v prihodnjem letu, kajti Lisa je povedala, da naj bi proizvodnjo pognali že letos pozimi. Ker je hkrati omenila, da nas nastop arhitekture Zen 4 čaka šele pozneje v 2022, to pomeni, da se nam očitno obeta Zen 3+ s tehnologijo 3D cache. AMDjeve razpredelnice kažejo, da naj bi bili hitrostni pribitki v igrah zaradi novosti okoli 15-odstotni, kar je dejansko pridobitev, vredna ene procesorske generacije. Toda drobni tisk pravi, da je tako povečana količina medpomnilnika zares uporabna le v nekaterih segmentih, kot so igre in kompresija, zato bo zanimivo videti, ali jo bodo v podjetju uspeli napraviti tudi širše zanimivo.