ESA: Trenutno smetenje po orbiti je nevzdržno
Matej Huš
31. maj 2021 ob 21:49:38
Evropska vesoljska agencija (ESA) je izdala redno letno poročilo o vesoljem okolju, v katerem analizirajo dogodke v orbitah okrog Zemlje in trende. Letos izrecno ugotavljajo, da se število objektov v orbiti povečuje prehitro. Trenutno ravnanje ni vzdržno in bo imelo hude posledice za uporabo satelitov in izstrelitve misij v prihodnosti, če ne bomo spremenili izrabe orbit.
Orbite so omejena dobrina, podobno kot elektromagnetni spekter, le da si jih delimo vsi Zemljani in da smeti v vesolju ostajajo dolgo časa. ESA ugotavlja, da je bilo od začetka vesoljskega raziskovanja v orbitah vedno več smeti kakor uporabnih satelitov, kar velja še danes. Število objektov v orbiti se še vedno hitro povečuje, tako po številu kakor po njihovi masi in površini. V zadnjem času se izboljšujejo tudi metode za spremljanje teh objektov, zato lahko sledimo čedalje manjših objektom. To je pomembno, ker se spreminja tudi porazdelitev satelitov. Čedalje več je manjših satelitov, ki so izstreljeni v ogromnih konstelacijah po sto ali tisoč, velikih satelitov pa ni toliko mnogo.
Ugotavljajo, da je situacija v visokih orbitah precej boljša kakor niže. V geostacionarni orbiti večinoma primerno odstranjujejo odslužene satelite, ker imajo podjetja komercialni interes, da orbito vzdržujejo čisto in varno. V nižjih orbitah pa trenutne prakse niso zadovoljive, kar povzroča tudi več trkov. Vsako let se v povprečju zgodi 12,5 dogodkov, kjer nastanejo okruški oziroma razbitine. Gre za trke satelitov ali druge dogodke, kjer iz enega objekta nastane več manjših objektov.
Povečuje se tudi tempo izstrelitev, saj vsako leto izstrelimo več satelitov, ki pa so čedalje manjši. Lažji sateliti (pod 10 kg) večinoma pravilno končajo svojo življenjsko pot, medtem ko težji v večji odslužijo v orbiti in tam ostanejo. To pomeni, da 30-70 odstotkov vse mase (tovora) ostane v orbiti po izteku življenjske dobe. ESA zato poziva k večji odgovornosti, saj ekstrapolacija trenutnega trenda kaže na povečano tveganje za fragmentacijo in kaskadne trke. To že danes vpliva na orbite, ki jih je treba občasno prilagajati zaradi izogibanja trkom, v prihodnosti pa lahko povsem zapre posamezne orbite ali celo ohromi izstrelitve.