Svetovna meteorološka organizacija: segrevanje planeta se je lani nadaljevalo

Svetovna meteorološka organizacija je izdala poročilo o stanju podnebja v letu 2020, v katerem s sedmimi kazalniki opisuje stanje podnebja, ki je kompleksen sistem. Podatki iz poročila niso optimistični, saj je bila povprečna temperatura v letu 2020 1,2 °C višja od povprečja predindustrijske dobe (1850-1900). Vsa leta od 2015 so pristala na seznamu najtoplejših šestih let, od kar merimo temperature. Leto 2020 je bilo izenačeno z najtoplejšim letom 2016, pa čeprav lani El Nina praktično ni bilo. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob predstavitvi poročila dejal, da smo na robu prepada.

Glavni poudarki poročila so podobni kot v preteklih letih. Leto 2020 je bilo eno izmed treh najtoplejših zabeleženih let. Lani so v Verhojansku izmerili temperaturo 38,0 °C, kar je najvišja izmerjena temperatura severno od severnega tečajnika v zgodovini. Posledice ogrevanja ozračja so vidne zlasti pri taljenju ledu, saj je bil arktični letni minimum drugi najnižji v zgodovini, Antarktika pa letno izgublja okrog 200 gigaton ledu. Hkrati se povečujeta kislost in temperatura oceanov, kar poslabšuje življenjske pogoje in hkrati znižuje njihovo sposobnost za blaženje podnebja. Podnebne spremembe se kažejo v čedalje več ekstremnih vremenskih pojavih, recimo sezona hurikanov v Severnem Atlantiku je bila lani nadpovprečno bogata.

Koncentracija toplogrednih plinov se še naprej povečuje in vsako leto preseže prejšnjo rekordno vrednost. Lanska epidemija je zgolj nekoliko upočasnila to rast. Koncentracija ogljikovega dioksida je presegla 410 ppm, metana 1850 ppb in didušikovega oksida 330 ppb. Zaradi izolativne lastnosti toplogrednih plinov se pojavi neravnovesje med prejeto in izsevano toploto Zemlje, zaradi česar se viški skladiščijo na Zemlji. Približno 90 odstotkov te akumulirane toplote prevzamejo oceani. Zato ni presenetljivo, da so se lani segrevali tudi oceani. To vpliva tudi na morsko gladino, ki se od leta 1993 povprečno dviguje za 3,3 milimetre na leto. Zaradi raztapljanja CO2 v morski vodi pa se znižuje njen pH, torej se povečuje kislost. Kriosfera, kakor imenujemo zamrznjeni del Zemlje, se prav tako spreminja. Ledeniki so v letu 2020 izgubljali maso, trend pa se poslabšuje. Na Antarktiki večjih sprememb sicer ni bilo, na severnem tečaju pa smo se približali najnižjim vrednostim v zabeleženi zgodovini.

V letu 2020 je bil trend globalnega segrevanja še vedno tak, da segrevanja ne bi bilo možno zadržati pod 1,5 ali 2,0 °C glede na predindustrijsko dobo.