Kateri so vzroki za težave igričarskega servisa Stadia?

Bloomberg in Wired sta v petek objavila preiskovalni poročili o notranjem delovanju Googlovega oddelka Stadia, ki razkrivata nekaj razlogov za to, da storitvi za pretočno igranje ni uspelo upravičiti vseh pričakovanj, ki so nastala po predlanski bučni najavi.

Ko so na pomlad pred dvema letoma v Googlu najavili storitev za pretočno igranje Stadia, so ustvarili sliko zelo odločno zastavljenega projekta, s katerim so nameravali igranje iz oblaka po desetletju bolj ali manj uspešnih poskusov drugod po svetu naposled postaviti na samo čelo industrije. Glede na to, da se je tega naposled lotil eden največjih med tehnološkimi velikani, ki ima na voljo zmogljivo internetno hrbtenico, so bila pričakovanja velika. Toda lansiranje je bilo za mnoge zanesenjake dokajšnje razočaranje, saj je bila storitev videti kot beta test, pri čemer je bila kvaliteta prenosa podatkov pravzaprav še najmanjši problem. Podjetje si je privoščilo precej nerodnosti v odnosu s strankami, kot so neizpolnjene obljube in slabo dorečen način prodaje. Kup obljubljenih funkcij, kot je na primer state share, s katero lahko delimo svojo shranjeno pozicijo, smo ob splovitvi iskali zaman in so prišle pozneje. Zelo nerodno je, da ob nakupu igre v Stadii nismo zares dobili lastništva nad njo, po drugi plati pa je premijski račun Stadia Pro bolj podoben naročninam v svetu konzol kot pa pretočnih video servisov, kot je Netflix. Ni bila skrivnost, da je Stadia doslej zbrala manj uporabnikov, kot bi si v firmi želeli in da se problemi kopičijo, se je pokazalo v začetku meseca, ko so kratkomalo zaprli ves oddelek za razvoj iger na tej platformi, kar je bil velik šok, saj so ravno tam gradili prelomne igričarske funkcije, ki so izvedljive zgolj v oblaku in bi res lahko prinesle revolucionarne novosti na področju igričarstva.

Po zaslugi dveh raziskav v Bloombergu in Wiredu sedaj vemo nekaj več podrobnosti o tegobah znotraj Stadie. Na kratko: vodstvo projekta je brezumno napihovalo pričakovanja, obenem pa podviga ni bilo sposobno docela vključiti v Googlov korporativni sistem. Velikan ima prakso storitve uvajati postopno, skozi mnoge serije testiranj in sprotnega uvajanja na trg. Toda šef Stadie Phil Harrison in njegovi sodelavci vsi prihajajo iz konzolnih podjetij, kjer se projekte na trg požene povsem drugače: s fanfarami in velikimi culami denarja. Ne samo, da so bile obljube ob najavi precej podobne razkritjem ob novih generacijah igralnih konzol; po Harrisonovem nareku so v podjetju vrgli ogromne vsote v hitre prenose (porte) iger na svojo platformo - ne pozabimo, da je Stadia postavljena na Linuxu in torej prilagoditve iger terjajo dosti truda. Google je tako založnikom, na primer Take-Twoju za port Red Dead Redemptiona 2, odštel denarce v okolici desetih milijonov dolarjev, kar je ogromno.

Napihnjena pričakovanja so sprožila razočaranje igričarjev in poročili prvič potrdita šušljanja, da je dejanskih uporabnikov "za nekaj sto tisoč ljudi manj", kot so v podjetju želeli. To je povzročilo paniko, ki je bila pogubna za razvojni oddelek, ki se je šele postavljal na noge. Ob najavi so povedali, da želijo izgraditi 2000-člansko razvojno ekipo skozi obdobje petih let, kar so za igričarsko industrijo realne številke. Toda dejansko so v približno letu dni zbrali 150-članski tim, menda zaradi zaguljenega Googlovega načina nabora novega kadra, ki je oteževal hitrejši prihod sveže sile. Da je notranji oddelek ostal slabo voden tudi ob koncu, kaže primer prenosa igre Journey to the Savage Planet. Ta je na Stadii izšla le nekaj dni pred razpustitvijo oddelka, toda igričarji so kmalu javili uničujoče hrošče - ki pa jih niso mogli pokrpati, saj so bili razvijalci odpuščeni, oziroma prerazporejeni. Naposled so popravki prišli šele prejšnji teden.

Opisani detajli imajo dobro in slabo sporočilo. Po eni plati očitno težave Stadie nimajo globljih tehničnih vzrokov, kar pomeni, da so teoretično premostljive. Potrebno je poudariti, da se servis odlikuje, ko gre za kvaliteto streamanja vsebine na mnoge različne naprave, in je v tem oziru v vrhu tovrstnih tehnologij. Toda po drugi plati bi reševanje teh nerodnosti od Googla terjalo dosti potrpežljivosti in prilagajanja - kar pa je ravno tisto, po čemer to podjetje res ne slovi, saj ima navado ukinjati projekte, ki ne prinašajo očitnih kratkoročnih koristi. Usoda Stadie tako še vedno močno visi v zraku.