Danes zvečer pristanek roverja Perseverance na Marsu

Če bo šlo vse po načrtih, bo danes ob 21.48 po slovenskem času v Marsovo atmosfero vstopil rover Perseverance, ki je na poti od lanskega julija. V orbito se ne bo utirjal, temveč jo bo takoj mahnil proti površju, ki bi se ga moral dotakniti sedem minut pozneje. Ta čas, poimenovan tudi sedem minut groze, sta plovilo in rover v največji nevarnosti, da se ponesrečita. Doslej je uspela približno polovica pristankov. Na Marsu je namreč pristati zelo težko. Pristanek bo možno spremljati v živo. (Navedeni časi vključujejo zamik signala, ki z Marsa do Zemlje trenutno potuje okrog 11 minut.)

Na planetih z gosto atmosfero, ko na primer na Zemlji, se pristane preprosto s padalom. Na planetih brez atmosfere, se zavira s potisniki. Mars pa je ravno nekje vmes, tako da je atmosfera preredka, da bi padala dovolj upočasnila telo, hkrati pa dovolj gosta, da jo je treba upoštevati in poskrbeti, da trenje ne povzroči škode. Za zaviranje se uporabijo toplotni ščiti in padalo, na koncu pa se vključijo še potisniki, ki povsem ustavijo plovilo. Toplotni ščiti se bodo segreli do 1300 °C v dobri minuti, štiri minute kasneje pa ne bodo več potrebni, saj se bo odprlo padalo. Na koncu bodo za upočasnitev poskrbeli potisniki. "Pristanek" bo v resnici zelo spektakularen: plovilo se bo ustavilo približno 20 metrov nad površjem, nato pa bo kot žerjav spustilo rover Perseverance po kablih na površje. Ko se bo dotaknil tal, bo odpel kable, plovilo pa bo odletelo stran, da ne bo slučajno pristalo preblizu. Rover bo pristal v kraterju z imenom Jezero (to ni prevod, temveč homage).

Sam pristanek bo podoben kot pri roverju Curiosity, bo pa precej natančnejši. Medtem ko je Curiosity tarčo zadel na 3 kilometre, jo bo Perseverance na 40 metrov. Sta pa roverja podobna, saj je Perseverance narejen po istem modelu, seveda z izboljšavami, kot so trpežnejša kolesa. Ta po v Jezeru, ki je bil nekoč verjetno delta, potreboval. Za ta kraj so se odločili, ker ima več vrst kamnin, v katerih bi lahko našli tudi organske molekule, ki bi kazale na (preteklo) življenje. Še posebej veliko pričakujejo od sedimentov na obrobju kraterja. Hkrati pričakujemo tudi izjemne posnetke, saj bo rover pristal z 20 barvnimi kamerami. Na površje bo nesel tudi mikrofone in - majhen helikopter. To bo prvi lokalni polet na tujem svetu.

Misija Perseverance bo trajala vsaj eno Marsovsko leto (687 naših dni), morda pa še dlje. Spomnimo se Spirita in Opportunityja, ki sta delovala šest oziroma petnajst zemeljskih let. NASA in ESA načrtujeta drugo podobno misijo v letu 2026 in ta naj bi na Zemljo tudi pripeljala nekaj kamnin, ki jih bo Perseverance nabral. Perseverance ima sicer generator RTG in ne sončnih celic, tako da bi lahko deloval tudi petnajst let. Dobro tono težko vozilo ima tudi generator kisika (MOXIE), spektrometra za analizo spojin, globinski radar in številne druge instrumente.

Kaj pa ljudje? Na Mesecu nismo bili od leta 1972 in tako bo tudi ostalo še kar nekaj časa. NASA je namreč sporočila, da človeški pristanek na Luni do leta 2024 ni več prioriteta. Težava je bilo prenizko financiranje in tudi preoptimistični cilji. Nova administracija tako kot stara še naprej podpira program Artemis, tako da pristanek na Luni trenutno ni vprašljiv, le malo bo treba počakati nanj. Sprva načrtovano za februar bo NASA do konca aprila izbrala tudi podizvajalce. V igri so Blue Origin, Dynetics in SpaceX.

Do takrat pa bodo misije brez posadke letale na bližnje planete, kjer je Mars med najbolj priljubljenimi cilji. Razlogov je več, predvsem je dovolj blizu, da sta planeta v primerni konstelaciji vsako drugo leto, tehnologija pa ni predraga. Venera je po drugi strani popolnoma neprimerno okolje, z razbeljeno gosto atmosfero, Merkur pa je v resnici že precej teže dosegljiv. Hkrati na Marsu odkrivamo vedno nove lastnosti, ki odpirajo dodatna vprašanja. Fosfina najbrž ni tako zelo veliko