Vlada hoče vedeti, kdo nosi hlače v vaši družini

Vladna koalicija se je očitno odločila, da je čas, da malo bolje spozna prebivalce te naše lepe države. V ta namen predlaga, da se ponovno uvede zbiranje podatkov o našem državljanstvu, narodnosti, zakonskem stanu ter gospodinjstvu, dodatno pa še podatka o našem maternem jeziku in veroizpovedi. Če bo njihov predlog sprejet, kar se utegne zgoditi zelo hitro, bodo namreč vsi ti podatki postali sestavina obrazca za prijavo spremembe stalnega oziroma začasnega prebivališča. Očitno vlada ugotavlja, da se prebivalstvo zaradi koronavirua trenutno množično seli in bi radi te selitve izkoristili še za zaplembo nekaj občultjivih osebnih podatkov.

Obveznost predložitve teh podatkov so seveda predlagali povsem potihoma ("inkognito"), med obravnavo sicer rutinske novele Zakona o prijavi prebivališča pred Odborom za notranje zadeve Državnega zbora. Izkoristili so dejstvo, da se novela, katere edini namen naj bi bil olajšati odkrivanje in sankcioniranje "fiktivnih prijav prebivališča" (povsem legitimen in hvalevreden cilj), obravanava po t.i. skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je sicer rezerviran za "manj zahtevne" spremembe in posledično ne vključuje niti javne razprave niti širše razprave pred celotnim državnim zborom, temu primerno pa je deležen tudi manj pozornosti strokovne oz. splošne javnosti. Spremembo je formalno sicer predlagala Slovenska nacionalna stranka, a jo je na glasovanju seveda podprla celotna koalicija. Da bi postala zakon, jo mora formalno potrditi še celotni državni zbor, kar bi se teoretično lahko zgodilo že ta da ali naslednji teden, če bo predsednik Državnega zbora sklical izredno sejo in predlog uvrstil nanjo. Kar tako, na hitro.

Če malo pogledamo v zgodovino (glejte sliko), je mogoče ugotoviti, da so se nekateri od teh podatkov v preteklosti že zbirali, vendar pa je bila navedba bolj občutljivih podatkov, kot je ta o narodnosti, takrat še prostovoljna. Po letu 2016 je predprejšnja vlada iz obrazca črtala vse podatke, ki nimajo neposredne zveze s samim prebivališčem. Zdaj bi te podatke koalicija ne samo želela uvesti nazaj, ampak njihov vnos naredila še obvezen, obenem pa bi dodala še podatka o veroizpovedi in maternem jeziku.

Kaj je namen zbiranja teh podatkov? Odgovor na to vprašanje bi moral dati zakon sam. Načelo zakonitosti pomeni, da mora zakon določati namen uporabe, organe, ki lahko do podatkov dostopajo, način dostopa, povezovanje podatkovnih zbirk ... Vse to zakon ureja in načeloma ni težav. Tako je jasno, da se zakon povezuje s Centralnim registrom prebivalstva, da se pridobijo osebni podatki osebe, ki prijavlja prebivališče, jasno je, da se povezuje z Registrom prostorskih enot, da se pridobijo podatki o naslovu, prav tako je jasno, da se register povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, da se pridobijo podatki o najemodajalcu. Jasno je tudi, da se podatki uporabljajo za obdavčenje, za iskanje prebivališča oseb, ki se jih išče, se jim vroča uradno pošto, spremlja nepremičninski trg (najem) ... Ampak kako se uporablja podatke o veroizpovedi? Narodnosti? Maternem jeziku? Pri prijavi bivališča težko. Zato jih v registru tudi ni bilo ali pa so bili iz njega pred časom izločeni.

Kako namen pojasnjuje predlagatelj? Zbiranje podatkov naj bi predstavljalo izraz pravice posameznika, da se narodnostno opredeli, da pove kateri jezik govori. Plemeniti nameni, ampak še vedno ni jasno, kako bo te podatke uporabljala vlada, ki jih zbira. Jih bo uporabljala za statistične namene? Mogoče, ampak to ni dopustno - zakon tega ne določa.

Zakon sam namena uporabe podatkov torej ne določa. Podatki so namenjeni izvedbi nalog javnih organov, določenih v drugih zakonih, ki pa uporabe na novo dodanih podatkov seveda ne urejajo. Skratka, ob prijavi prebivališča se zbirajo na zalogo, da bodo lahko uporabljeni kdaj drugič in za kak drug namen.

Navedeno je povsem nezdružljivo s temeljnimi načeli varstva osebnih podatkov. Eno od poglavitnih načel Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč tudi načelo obdelave najmanjše količine podatkov, s katerimi se doseže namen. Namen torej mora biti določen, da lahko upoštevamo to načelo, da sploh lahko vemo, kaj se lahko zbira. Pa poglejmo, kaj se da s temi podatki početi (teoretično seveda), glede na to, kaj smo s takšnimi podatki počeli zadnjih trideset let. Kakšne domiselne vlade v prihodnosti bi lahko podatke uporabile za: dodatno omejevanje pravic beguncev, tujcev in manjšin (narodnostnih, jezikovnih, verskih), zbiranje podatkov za potrebe naslednje predvolilne kampanije (vsi imamo radi ciljano oglaševanje), morda celo še en izbris.

Nekoliko več domišlije je treba uporabiti za razmislek, kako bi se dalo uporabiti podatke o tem, kdo vodi gospodinjstvo. Ja, državo zanima, kdo pri vas doma nosi hlače, kdo je vaš "pater familias" (no, ali pa "mater familias" ... da ne bo kakšnih zamer). Podatek bi bil uporaben na primer za določitev nove vrste prekrškovne odgovornosti - podobno kot odgovorna oseba v podjetju - odgovorna oseba v družini. Če nič drugega, je podatek vsekakor uporaben za izdelavo profilov, ki so uporabni - spet - pri ciljanem oglaševanju strank v predvolilnih kampanjah.

Pred trinajstimi leti je v intervjuju za Slo-Tech takratna Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar izjavila, da je osebna izkaznica relikt socializma in komunizma. Danes očitno ne gre za temo, ki bi zahtevala kakršnokoli pozornost tega nadzornega organa. Če je bila kdaj priložnost, da se Informacijska pooblaščenka izkaže, je čas za to zdaj.