SpaceX z rekordno pošiljko satelitov in osmim poletom iste prve stopnje Falcona 9

V preteklem tednu so pri SpaceXu vnovič premaknili več mejnikov: v nedeljo je Falcon 9 v orbito ponesel 143 satelitov, največ doslej ob eni izstrelitvi; že sredi prejšnjega tedna pa so ob Starlinkovi misiji osmič vzleteli in pristali z isto potisno stopnjo Falcona 9.

V nedeljo, ob štirih popoldne po našem času, je s ploščadi številka 40 v Cape Canaveralu na Floridi poletel še en Falcon 9. V množici izstrelitev, ki jih sedaj niti ne spremljamo več tako nadrobno, ker so postale rutina, pa je bila ta ena bolj posebnih, saj je pod imenom Transporter-1 v vesolje odšla prva od odprav njihovega programa Rideshare, ki so ga prvič naznanili pred dvema letoma. Gre za SpaceXov napad neposredno na tržišče izstreljevanja majhnih satelitov, kjer je svojo nišo našla denimo firma Rocket Lab. Računica je preprosta: ker lahko preverjeni Falconi 9 v nebo pošljejo več tovora naenkrat kot rakete manjših podjetij, lahko dosežejo nižje stroške na poslano maso; deklarirana cena se giblje okoli 5000 ameriških dolarjev na kilogram, kar so številke, ki jih snovalci in lastniki satelitov doslej še niso videli. Zato so SpaceXovi tekmeci dogodek opazovali precej živčno.

Po eni plati bi kdo porekel, da pošiljanje kopice mini napravic, med katerimi je ogromno cubesatov, ni tak podvig kot tveganja z večtonskimi sateliti, a je resnica praktično nasprotna, saj običajno vsak od satelitov potrebuje lastno vtirjanje in če jih imaš na krovu več kot sto, gre za zapleten postopek. Natančneje - tokrat jih je bilo kar 143, s čimer so pošteno popravili prejšnji rekord s 104 napravami, ki so ga leta 2017 postavili Indijci. Vmes se je našlo 48 naprav SuperDove firme Planet, pa tudi 10 Starlinkovih satelitov, ki so tokrat preizkusno romali v polarno krožnico, za nameček pa nosijo testno opremo za lasersko komunikacijo med sateliti, s čimer odpade potreba po talnih postajah. Postopek spuščanja vseh naprav v vesolje se je odvijal v 12 valovih in trajal poldrugo uro.

Že preteklo sredo pa je s Kennedy Space Centra poletela še ena od samostojnih Starlinkovih misij, katere posebnost pa je bila, da so na njej uporabili raketo s številko B1051, ki se je v zrak pognala že osmič. Tudi pristala je uspešno - in to v nevarno vetrovnih razmerah, zato uspeh ni bil zajamčen, SpaceXovi inženirji pa so na ta način pridobili kup novih podatkov in so lahko sedaj sigurni, da se pristajanje obnese tudi v malo močnejšem vetru. Prav tako pomembna je prestavitev še enega mejnika: B1051 je bil na svojo osmo odpravo pripravljen v zgolj 38 dneh, kar je tudi bistveno izboljšanje prejšnjega rekorda 51 dni med dvema vzletoma iste stopnje. To pomeni, da SpaceXovi inženirji z zelo hitrim tempom izboljšujejo obnavljanje in pripravo že uporabljenih raket.