#OstaniZdrav - posodobljena, a le malo uporabljana slovenska aplikacija za sledenje stikom (V)

Ministrstvu za javno upravo (MJU) je po nekaj več kot treh mesecih vendarle uspelo posodobiti aplikacijo #OstaniZdrav. Od petka zvečer je tako na voljo različica 1.10.1, ki naj bi ponujala tudi bolj pogosto preverjanje seznama okuženih, izmenjavo podatkov z drugimi evropskimi korona aplikacijami ter novo, oranžno opozorilno stanje. Novosti se že poznajo na njeni povprečni oceni, ki se je z 1.7 dvignila na 2.2.

Povzpelo pa se je tudi število komentarjev, ki pravijo, da aplikacija ne deluje. Dobra novica je, da je popravljena različica aplikacije z verzijo 1.10.1 za Android naprave že dostopna. Da, prav ste prebrali, človeku vidna različica aplikacije ostaja enaka, tako da kot uporabnik nimate enostavnega vpogleda v to, ali je nameščena zadnja različica. Skupaj z izdajanjem posodobitev v petek MJU nudi svež veter v prakse razvoja programske opreme.

MJU je s podjetjem RSTeam uspelo podpisati šestmesečno vzdrževalno pogodbo za trideset in nekaj tisočakov, kar dviga upanje, da se v prihodnje lahko nadejamo bolj pogostih posodobitev. Kar je dobro, ker je naslednja različica nemške Corona-Warn-App, na kateri temelji OstaniZdrav, že pred vrati.

Večjo odzivnost MJU vsekakor velja pozdraviti, je pa žal treba dodati, da ima aplikacija #OstraniZdrav še vedno resne težave z doseganjem svojega namena. Kot namreč izhaja iz uradnih statistik, je preko nje javljenih manj kot desetina vseh okužb, tako da so možnosti, da bi vas aplikacija opozorila na tvegan stik, precej majhne (razen seveda če delate v kabinetu MJU, kjer je raba očitno obvezna). Prav tako MJU nadaljuje s svojo politiko netransparentnosti, saj so spet "pozabili" objaviti objaviti popravke izvorne kode na svoj github, v opisu posodobitev pa ni navedenega ničesar drugega kot "Popravki". Dobre prakse programiranja.

Kar zadeva število aktivnih uporabnikov, smo že povedali, da MJU s tem podatkom razpolaga, a ga očitno ne želijo objaviti. MJU namreč skrbi za centralni strežnik svc90.cwa.gov.si, na katerem se zbirajo seznami ključev posameznikov, ki so preko aplikacije z vnosom TAN kode sporočili svojo okužbo. Ta seznam dnevno (oz. zdaj tudi večkrat dnevno) preverjajo vse aktivne namestive aplikacije, tako da jih je z nekaj analitike mogoče prešteti. Žal pa MJU namesto teh številk objavlja zgolj skupno število namestitev aplikacije v obeh trgovinah - trenutno okoli 370.000 - ki je sicer spodbudno, a seveda zajema tudi množice ljudi, ki so aplikacijo sicer namestili, potem pa tudi že odstranili ali pa so v njej preprosto deaktivirali sledenje stikov.

Za oceno dejanskih uporabnikov se je tako treba zanesti na nekatere druge dosegljvive podatke, kot so statistike izdanih in uporabljenih TAN kod. Te smo prikazali na priloženem grafu, iz katerega je razvidno, kolikšen delež okuženih je prejel TAN kodo (zelena črta), koliko od teh je TAN kodo tudi vneslo v aplikacijo (oranžna črta), in s tem, kolikšen delež vseh okužb tistega dne je bilo sporočenih preko aplikacije (rdeča črta).

V oči najprej zbode dejatvo, da je NIJZ rabil skoraj pol leta, da je uredil avtomatsko izdajanje TAN kod za večino okuženih (zelena črta). Vse do sredine decembra so jih tako dajali zgolj tistim, ki so za to posebej prosili po telefonu, teh pa kot vidimo ni bilo veliko - v povprečju zgolj kakšnih 20%. Od vseh, ki so prejeli kodo, jo je v aplikacijo vpisala zgolj slaba polovica (oranžna črta). Tako da je bil delež sporočenih okužb (rdeča črta) v povprečju manj kot 10%.

Od sredine decembra naprej so TAN kodo preko SMS-a dobili več ali manj vsi, ki so bili na testu pozitivni. Ker pa jih večina očitno ni imela aplikacije, niti je niso namestili po prejemu pozitivnega izvida, je delež uporabljenih kod (oranžna črta) strmo padel, s prejšnje slabe polovice na vsega slabo desetino. Tako se delež sporočenih okužb (rdeča črta) seveda ni mogel povečati. Z zadnjim popravkom aplikacije je sicer mogoče zaznati manjšo rast, a še vedno nič statistično signifikantnega. Aplikacija tako preprosto ne dosega svojih ciljev.

Debata o razlogih za nepopularnost aplikacija je zelo zanimiva. Vsekakor ni pomagalo, da jo je vlada junija lani skušala narediti obvezno za potrjeno okužene. Takšna odločitev je nerazumna, glede na to, da je okuženim odrejena karantena in se sploh ne smejo prosto gibati. Predvideno je bilo, da bo aplikacija omogočala tudi lokacijski nadzor oseb pod karanteno. Nadzor karantene je tudi en izmed namenov, ki so izključeni iz uporabe Googlovega in Applovega programskega vmesnika za sledenje stikom. MJU je bil tako primoran povedati, da ne delajo "te aplikacije, ampak neko drugo aplikacijo", ki bo povsem prostovoljna in obenem še smešno poceni. Prav tako ni pomagalo niti, da je Informacijski pooblaščenec glasno opozarjal, da ta nova aplikacija nima nobene zakonske podlage, potem pa glede tega ni ničesar naredil - ni je prepovedal, prav tako pa vladi ni pomagal pripraviti primernih členov. Tudi če pustimo ob strani razloge za nezaupanje v aplikacijo, ki so na dan privreli ob njenem uvajanju, se stanje ne izboljšuje v času njenega obstoja. MJU je "pozabil" poskrbeti za redno posodabljanje aplikacije, ter seveda za redno objavo izvorne kode teh posodobitev. Podobno se je obnašal tudi NIJZ, ki ni zagotavljal izdaje TAN kod vsem, ki so bili pozitivni na testu. In tako smo dobili, kar smo pač dobili - slabo vzdrževan prevod nemške aplikacije, ki si ga je namestil le majšnji delež populacije. Še dodaten žebelj pa je v krsto lani decembra zabila vlada s svojo "promocijsko idejo", da bi nameščena aplikacija omogočila prehajanje med občinami. Ta obveznost je zdesetkala povprečno oceno aplikacije v obeh mobilnih trgovinah.

Iz zadnjih posodobitev aplikacije in porasta ocene, ki je sledil, lahko sklepamo, da je oboje vsaj vsaj v neki meri povezano. Kot smo zapisali že nekajkrat v preteklosti - če MJU želi izboljšati ugled aplikacije in s tem povečati njen doseg pri uporabnikih, s tem pa tudi njeno uporabnost, naj poskrbi za sprotno posodabljanje, tako v obeh trgovinah, kot tudi na GitHubu, prav tako pa naj objavi konkretne podatke o uporabi aplikacije. Zaupanje javnosti je treba graditi, za zdaj še nismo tam.