Wikipedija dve desetletji pozneje

Pred dvajsetimi leti sta Jimmy Wales in Larry Sanger začela projekt, ki je počasi in zanesljivo spremenil svet. Postavila sta danes 15. najpopularnejšo spletno stran, ki je na voljo v 316 jezikih in jo vsak mesec obišče 1,7 milijarde ljudi. Odprta spletna enciklopedija Wikipedija je eden najuspešnejših skupnostnih projektov v zgodovini. Wikipedija je v 20 letih iz garažnega projekta zrasla v globalni fenomen, ki pa se je moral nekoliko tudi prilagoditi tudi internetu in človeški naravi.

Da Wikipedija deluje, je pravzaprav fenomen. Stotisoči v stran vlagajo svoj čas, rezultat pa ni kakofonija glasov, temveč kakovostni prispevki. Wikipedijo danes odlikujejo predvsem obširnost, saj bomo v njen našli tudi najbolj obskurne pojave, ki v klasične enciklopedije ne pridejo, in ažurnost. Pomembni dogodki dobijo svoj vnos že v nekaj minutah ali kvečjemu urah, nato pa se sproti posodablja.

Eden ključnih stebrov Wikipedije je preverljivost, saj morajo imeti vse trditve v Wikipedijinih člankih vir. To ni zdravilo zoper vse pomote in dezinformacije, je pa zelo dober začetek. Standard, kaj je sprejemljiv vir, je odvisen od materije. Epidemija covida-19 je primer, kjer so dezinformacije na internetu skorajda preglasile resnico, medtem pa Wikipedijin članek ostaja presenetljivo faktografski. Eno izmed pravil v takšnih primerih je, da posamezni znanstveni članki niso zadosten vir - potrebne so študije študij ali kaj podobnega. Za članek o postavi lokalnega košarkarskega kluba so viri seveda drugačni.

Svoj čas so bili popolnoma vsi članki odprti za urejanje, a so se morali uredniki kasneje sprijazniti s svetom, v katerem živimo, zato so najbolj kontroverzni vsaj deloma zaklenjeni. Prelomnico predstavlja članek o Georgeu W. Bushu, ki je prisegel pet dni po začetku delovanja Wikipedije. Vandalizma na njegovem članku je bilo toliko, da se je Wales naposled odločil, da urejanje zaklene. Že omenjeni članek o covidu je zaklenjen že od maja lani, a sorazmerno blago - ureja ga lahko, kdor je urednik vsaj štiri dni in je doslej popravljal vsaj 10 člankov. Tako dolgi zaklepi sicer niso običajni. Wikipedija stremi k točnosti in nevtralnosti, a pojmov tudi ne olepšuje. V prispevku o QAnonu že v prvem stavku izpostavi, da gre za preverjeno neresnično skrajno desno teorijo zarote, članek pa je tudi zaklenjen.

Najimpresivnejši del so gotovo številke. Wikipedija ima 55 milijonov člankov, 1,7 milijarde obiskovalcev mesečno, 270.000 aktivnih uporabnikov, ki dodajajo ali popravljajo članke, in več kot milijardo urejanj. Seveda ima Wikipedija tudi svoje težave, kjer točnost člankov sploh ni glavni problem. Očiten vandalizem se odpravi v minutah, ostanejo pa v Wikipediji kakšni biseri. Članki v jezikih, ki so manj zastopani, so bolj problematični. Ne le zaradi bizarnosti, kot je bil primer scots, ko se je nekdo leta pretvarjal, da zna ta jezik in v njem pisal nerazumljive stavke, temveč tudi zaradi večje in teže odkrite pristranskosti. Tudi skupnost sama ni popolna, saj 14 odstotkov ljudi, ki so prispevali, poroča, da so že doživeli kakšno obliko nadlegovanja ali trpinčenja.

Wikipedijo opisujejo kot birokratsko anarhijo. Čeprav lahko strani ureja vsakdo, traja nekaj časa, da se spoznamo s kompleksno birokracijo urejanja. Kot taka pa nima šefa ali odgovornega urednika, temveč gre za skupnostni napor vseh sodelujoč. Rezultat je - vsaj tako kažejo raziskave - da je vsaj tako točna kot ostale enciklopedije, pa čeprav vam že sama skromno pove, da ni zanesljiv vir informacij. Je pa izvrstno mesto za začetek raziskovanja tematik.