EU želi pospešiti deljenje podatkov v raziskovalne in poslovne namene

Podrobnosti predloga, imenovanega Data Governance Act, ki naj bi evropskim podjetjem zagotovil večjo konkurenčnost prek dostopa do ustreznih podatkov za poslovne in raziskovalne namene, sta včeraj predstavila Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

EU namreč upa, da bo to prineslo pozitivne posledice na številnih področjih, kot je denimo personalizirano zdravljenje, boj proti klimatskim spremembam in razvijanje sodobnih kmetijskih tehnologij. V ozadju je širša strategija podatkovnega sodelovanja evropskih industrijskih panog, s katero naj bi nadoknadili zaostanek za Silicijevo dolino na eni in državno sponzoriranimi kitajskimi tehnološkimi giganti na drugi strani. EU se zaostanka trenutno najbolj zaveda na področju družbenih omrežij, spletnega nakupovanja in tehnologije pametih telefonov.

Model enotnega podatkovnega trga EU, ki ga predlaga Evropska komisija naj bi tako zagotavljal preglednost, nevtralnost in zaupanje uporabnikov. Kot se je izrazil Breton, šlo bi za upravljanje podatkov na evropski način, torej skladno z vrednotami in principi EU, kot so zaščita potrošnikov, GDPR in pravila konkurenčnosti.

Institut, ki bi k vsemu temu pripomogel so t. i. podatkovni posredniki, torej specializirane organizacije, ki bodo pri deljenju podatkov ustrezno poskrbele za njihovo varnost. Svojo nevtralnost bodo posredniki zagotavljali s tem, da podatkov ne bodo mogli predajati komurkoli, prav tako jih ne bodo smeli uporabiti za razvoj lastnih izdelkov oz. storitev.

Po črki predloga neevropska podjetja ne bodo zavezana, da podatke hranijo na ozemlju EU ali pa da imajo tu svoj sedež, bodo pa za sodelovanje v programu morala določiti lokalnega predstavnika. Prav tako bodo morala imeti vzpostavljene ukrepe, ki bodo dostop do podatkov preprečevali organom tujih vlad. Zato bo sodelovanje v programu mogoče le, če bo namen jasno specificiran, torej, da gre za raziskovalne namene, v določenih primerih pa bo sodelovanje zavarovano tudi z meddržavno pogodbo.

Republika Slovenija seveda podpira politično razpravo o upravljanju s podatki, ki bo nakazala možnosti za boljši in širši dostop do podatkov za različne namene. Predlaga se med drugim skupni evropski prostor zdravstvenih podatkov in podatkovni prostor o mobilnosti. Tako se pri nas GDPR dela še bolj nerelevanten kot je že, glede na to, da dobiva izjeme še preden bo pravzaprav implementiran.